Sv. Peter Klaver, duhovnik
Peter Klaver (1580 -1654) se je rodil v Kataloniji na španskem kot sin globoko verne delavske družine. Srednje šole je končal v Barceloni, noviciat DJ v Tarragoni. Za njegov misijonski poklic je bilo posebej odločilno, da so ga po noviciatu poslali študirat filozofijo v novi kolegij na Mallorci. Tam je sveti vratar Alfonz Rodriguez s svojim globokim duhovnim življenjem izredno vplival na duhavno rast Petra Klaverja in ga pridobil za misijone med črnci v Južni Ameriki.
Na lastno prašnjo so predstojniki poslali Petra v pristanišče Cartagena, kjer so izkrcavali v Afriki polovljene črnske sužnje. V Kartageni je Peter prejel mašniško posvečenje in bil takoj dodeljen pastorali črnskih sužnjev. To službo je opravljal 40 let – da smrti. Pri slovesnih redovnih zaobljubah je k štirim dodal še svojo obljubo: »Petrus Claver, Aethiopum semper servus« (Peter Klaver, vedni suženj Etiopcev). Takrat so vse črnce imenovali Etiopce.
Od 16. stoletja dalje je cvetela trgovina z afriškimi sužnji. Lovci nanje so prišli ponoči tiho na konjih, ustrahovali črnce najprej s puškami in jih nato nagnali na zbirni prostor. Tu so po dva in dva vkovali v lisice. Ženskam so okoli vratu nataknili vrv, na glavi so marale nasiti svežnje oblek in na hrbtu majhne otroke. Ker so polovljene sužnje slabo hranili, so na dolgih pohodih do kake luke postali izčrpani. Najhuje so trpeli na prevozih z ladjami, ki so trajali od Afrike do Južne Amerike po več mesecev.
Pavsem drugače jih je sprejemal na ladjah v Kartageni (v današnji Kolumbiji) Peter Klaver. Prišel je k njim kot oče in poskrbel kolikor je mogel za olajšanje njihovega žalostnega stanja. Posebej se je zavzemal za bolnike. Hkrati s telesnim okrepčilom je skrbel za dušno tolažbo. Govoril jim je o večnih resnicah in jih pripravljal na krst. Ko so ga vprašali, kaliko črncev je krstil, je odgovoril: »Tristo tisoč in morda še kakega več!« Če so iztovorjene sužnje odvedli v taborišča, je šel Peter z njimi in jim s pomočjo svetopisemskih slik razlagal katehezo ter jih pripravljal na prejem svetih zakramentov. Posebno ljubezen je kazal bolnikom, gobavcem in jetnikom. Črnce je iskal tudi pa vaseh v njihovih bornih kočah in jim vodil »misijone«.
Več kot je Peter naredil za črnce takrat ni bilo mogoče doseči. Španski kralji – med njimi Karel V. – so trgovanje s črnci odobravali in katoliški moralisti so o tem vprašanju preveč molčali. Na Petra so se gospodarji črnskih sužnjev jezili, češ da sužnje sama razvaja. S svojim ravnanjem je Peter ves svet opozoril na dostojanstvo črncev in jih po krstu prav tako imel za božje otroke kakor krščene belokožce.
Peter je bil nenehno zbran v Gospodu, skrajno potrpežljiv in velik spokornik. Ponižnost in pokorščina sta mu postali druga narava. Božjega slugo je Gospod nagradil z darom čudežev – nenadnih ozdravljenj. Znal je napovedati prihodnje reči in brati v globinah človeške duše.
Za svetnika je bil razglašen skupaj s svetim bratom Alfonzom Radriguezom leta 1888. Že leta 1896 ga je papež Leon XVI. imenoval za zavetnika vseh afriških misijonov. Dve leti prej je blažena grofica Ledochowska ustanovila »Sodaliteto sv. Petra Klaverja za afriške misijane«.
vir. www.jezuiti.si