Sv. Danijel, duhovnik, in tovariši, mučenci, I. reda, neobvezni god (klarise)
Brat Danijel je bil pokrajinski predstojnik v Kalabriji. Ko je Frančišek umrl, je njegov naslednik brat Elija poslal brata Danijela in sobrate Leona, Angela, Nikolaja, Samuela, Hugolina in Domna misijonarit med muslimane v Maroko. Iz Toskane so šli v Španijo in od tam zopet čez morje v Ceuto v Maroku, kamor so pri speli septembra leta 1227. Na poti so pridigali. Bili so vneti za odrešenje ljudi, med katerimi so skušali s preprostimi besedami oznanjati evangelij. Živeli so od miloščine. Ko so bratje prispeli v Ceuto, so se nastanili v gostišču za trgovce, kjer so jim nekaj dni pridigali. Vendar je bil njihov namen, da bi nagovorili muslimane. Ker je bil kristjanom brez dovoljenja muslimanskega guvernerja vstop v mesto prepovedan, je sedem bratov vstopilo skrivaj. Najprej so opravili sveto spoved in prejeli obhajilo, nato pa so do konca dneva molili. Naslednji dan so se odpravili v mesto, kjer so na ulicah in trgih pogumno in neustrašno oznanjali, da je samo z vero v Jezusa Kristusa mogoče doseči odrešenje in vstajenje od mrtvih. To je muslimane tako razburilo, da so jih začeli zasmehovati, sramotiti in pretepati.Odpeljali so jih pred svojega poglavarja, ki jih je ob pomoči tolmača zasliševal,čemu so prišli in kaj so oznanjali. Ko so bratje začeli slaviti Jezusa, so se jim vsi posmehovali in jih imeli za norce, nato pa so jih vklenili in zaprli v ječo. Po osmih dneh so jih spet privedli pred poglavarja. Tedaj so bratje pogumno opomnili poglavarja, da če ne bo sprejel vere v Kristusa in se dal krstiti, ne bo zveličan. Poglavar jih ni
poslušal, temveč jih je skušal najprej z lepimi besedami in obljubami prepričati, naj sprejmejo muslimansko vero. Ko so ga zavrnili, jim je zagrozil s smrtjo. Ker se smrti niso bali in so bili pripravljeni za Kristusa dati svoje življenje, so vztrajali v veri. Poglavar jih je besen obsodil na smrt z obglavljenjem na mestnem trgu. Tik pred tem so bratje pokleknili pred Danijela, ki jih je blagoslovil in opogumil, da se nad njimi že odpirajo nebesa in večna blaženost pri Bogu. Bila je nedelja, 10. oktobra 1227. Ko se je množica znesla nad njihov imi trupli, so krščanski trgovci
dobili dovoljenje, da so jih pobrali in pokopali. Leta 1251 je Don Pedro, portugalski kraljevi sin,
relikvije mučencev prenesel verjetno v Brago. Češčenje sedmih mučencev se je razširilo po vsem Iberskem polotoku in v Italijo. Papež Leon X. jih je 22. januarja 1516 razglasil za svete mučence.