Novice 
Sv. Peter Alkantarski, obvezni god (frančiškani, klarise)
Peter se je s štirinajstimi leti vpisal na slovito učiteljišče v Salamanki, dve leti kasneje pa vstopil v frančiškanski red. Bil je eden zadnjih zagovornikov duhovne drže, ki je v težnji po posnemanju Kristusa do skrajnosti mrtvila telo, v nasprotju s pretiranim poganskim »češčenjem« telesa. Sprva je v samostanu skrbel za strežbo v obednici, bil kasneje zakristan in vratar, nato pa postal gvardijan. Živel je zelo spokorno, svojemu telesu ni privoščil ne počitka ne kakršnekoli udobnosti. Spanje in hrano je omejil na najmanjšo možno mero. Spal je le po uro in pol na dan, pa še to sede, z glavo naslonjen na kos lesa na steni. Da ne bi zaspal, je ponoči klečal ali stal po več ur v celici, v kateri se ni mogel niti uleči, saj je bila dolga in široka le kakšen meter in pol. Vsake dva ali tri dni je zaužil po en obrok hrane, sicer pa nič. Kmalu po svojem posvečenju je že zaslovel kot odličen in iskan pridigar, tako da je nekaj časa pridigal celo na dvoru portugalskega kralja in jih tam veliko spreobrnil. Bolelo pa ga je, da po številnih frančiškanskih samostanih niso živeli več tako strogo po redovnih pravilih. Z vodstvenimi službami po samostanih in kot provincial je poskušal izpeljati svoj načrt reforme, pa ga bratje niso sprejeli, ker se jim je zdel prestrog. Po preteku vseh mandatov se je odločil, da zapusti skupnost. S še enim sobratom se je umaknil v samoto ob izlivu reke Tajo. Kasneje se mu je sicer pridružilo še več menihov, a so drugi sobratje po dveh letih zahtevali, da se vrne v samostan.
Privolil je pod pogojem, da se izpeljejo njegove reforme. Krajevni škof je bil temu naklonjen, glavni predstojnik reda pa ne. Peter se je zato odločil, da poišče pomoč pri papežu. Papež Julij III. je res potrdil njegove reformne načrte in ga podredil konventualcem, drugi veji frančiškovega reda, njegov naslednik pa je dovolil, da po želji ustanavlja reformirane samostane. Tako je počasi, ob raznih prepirih in ovirah znotraj prvotnega reda, nastala nova veja diskalceatov ali alkatrincev. Živeli so v zelo majhnih celicah, vse leto hodili bosi, spali na tleh ali na deskah in zelo skromno jedli. Peter je bil tudi velik zagovornik, podpornik in duhovni svetovalec ter vzornik Terezije Avilske, ki je v tistem času prav tako želela uvesti strožji red znotraj karmeličanskega reda.
