Priprava na jubilejno leto 2025

Bliža se leto 2024, ki bo v Cerkvi leto priprave na svetoletni jubilej odrešenja 2025. V pripravi na ta jubilej posredujemo nekaj koristnega gradiva. V prvem delu se boste ob besedah svetega očeta Frančiška mogli poglobiti v smisel in namen svetega leta 2025. V nadaljevanju je besedilo molitve v pripravi na jubilejno leto.

Smisel in namen svetega leta 2025

Jubilej je vedno predstavljal dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Odkar je Bonifacij VIII. leta 1300 uvedel prvo sveto leto - s ponavljanjem na sto let, kar je po svetopisemskem vzoru postalo petdeset in nato vsakih petindvajset let -, je sveto verno Božje ljudstvo to praznovanje doživljalo kot poseben dar milosti, za katerega je značilno odpuščanje grehov in zlasti odpustki, ki so polni izraz Božjega usmiljenja. Verniki, pogosto na koncu dolgega romanja, črpajo iz duhovnega zaklada Cerkve, ko gredo skozi sveta vrata in častijo relikvije apostolov Petra in Pavla, ki jih hranijo v rimskih bazilikah. Na milijone in milijone romarjev je skozi stoletja potovalo na te svete kraje in živo pričalo o svoji veri.

Z velikim jubilejem leta 2000 je Cerkev vstopila v tretje tisočletje svoje zgodovine. Sveti Janez Pavel II. ga je pričakoval in želel v upanju, da bodo vsi kristjani, potem ko bodo premagali zgodovinske delitve, lahko skupaj praznovali dva tisoč let rojstva Jezusa Kristusa, Odrešenika človeštva. Zdaj se približuje mejnik prvih petindvajsetih let 21. stoletja in poklicani smo v pripravo, ki bo krščanskemu ljudstvu omogočila doživeti sveto leto v vsem njegovem pastoralnem pomenu. Pomemben mejnik v tem smislu je bil izredni jubilej usmiljenja, ki nam je omogočil, da smo ponovno odkrili vso moč in nežnost Očetove usmiljene ljubezni ter bili tudi sami njene priče.

V zadnjih treh letih pa ni bilo države, ki je ne bi bila pretresla nenadna epidemija, zaradi katere nismo doživeli le drame smrti v samoti, negotovosti in začasnosti človeškega obstoja, ampak tudi spremembo načina življenja in dosedanjih navad. Kot kristjani smo skupaj z vsemi brati in sestrami trpeli zaradi enakih stisk in omejitev. Naše cerkve so bile zaprte, prav tako kot naše šole, tovarne, uradi, trgovine in kraji za preživljanje prostega časa. V tem obdobju svet, posebno Evropo, pretresajo vojne v bližnji Ukrajini in v Sveti deželi. V dušah ljudi se prebuja dvom, bolečina, strah, zmedenost. Ob vprašanju svetovnega miru se zavedamo lastne majhnosti in potrebe, da kljub temu prispevamo k temu, da bi se dobrina miru ukoreninila in širila v naši okolici in v naših deželah.

Ohraniti moramo plamen upanja, ki nam je bil podarjen, in storiti vse, da bi vsi ponovno pridobili moč in gotovost, ter zrli v prihodnost z odprtim umom, zaupljivim srcem in daljnovidnim razumom. Prihajajoči jubilej bo zelo koristen pri ustvarjanju ozračja upanja in zaupanja kot znamenje ponovnega preporoda, katerega nujnost čutimo vsi. Zato sem zanj izbral vodilo, ki se glasi Romarji upanja. Vse to pa bo mogoče, če bomo sposobni obnoviti občutek vesoljnega bratstva, če si ne bomo zatiskali oči pred dramo divje revščine, ki milijonom moških, žensk, mladih in otrok preprečuje, da bi živeli na način, vreden človeka. Pri tem mislim predvsem na številne begunce, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje dežele. Naj bodo glasovi revnih slišani v tem času priprav na jubilej, ki v skladu s svetopisemsko zapovedjo vsem vrača pravico dostopanja do sadov zemlje: »Jej tisto, kar obrodi zemlja, ki počiva. To velja zate, za sužnja in sužnjo, za najemnika in tujca, ki bivajo pri tebi. Tudi živini in zverem, ki so v tvoji deželi, bodi v živež, kar bo zemlja obrodila.« (3Mz 25,6-7).

Zato je treba duhovno razsežnost jubileja, ki vabi k spreobrnjenju, združiti s temi temeljnimi vidiki družbenega življenja, da bi tvorili skladno celoto. Ker čutimo, da smo vsi romarji na zemlji, na katero nas je Gospod postavil, da bi jo obdelovali in zanjo skrbeli (prim. 1 Mz 2,15), ne pozabimo na poti premišljevati o lepotah stvarstva in skrbeti za naš skupni dom. Upam, da bomo tudi prihajajoče jubilejno leto praznovali in živeli s tem namenom. Vse več ljudi, tudi veliko mladih in zelo mladih, se namreč zaveda, da je skrb za stvarstvo bistveni izraz vere v Boga in poslušnosti njegovi volji.

Potrebno bo poiskati načine, da bomo sveto leto pripravili in praznovali z močno vero, živim upanjem in dejavno ljubeznijo. Treba bo ugotoviti, kako iz tega milostnega trenutka narediti pomembno prizorišče za pastoralno oskrbo posameznih Cerkva, latinskih in vzhodnih, ki so v tem obdobju poklicane, da okrepijo svojo sinodalno zavzetost. S tega vidika bo romanje naproti Jubileju lahko okrepilo in izrazilo skupno pot, na katero je poklicana Cerkev, da bi bila vedno bolj znamenje in orodje edinosti v harmoniji različnosti. Potrebna in pomembna bo pomoč pri ponovnem odkrivanju zahtev splošne poklicanosti k odgovornemu sodelovanju kakor tudi pri vrednotenju karizem in služb, ki jih Sveti Duh nikoli ne preneha podeljevati za izgradnjo ene Cerkve. Štiri konstitucije drugega vatikanskega ekumenskega koncila bodo skupaj s cerkvenimi dokumenti teh desetletij še naprej usmerjale in vodile sveto Božje ljudstvo, da bo lahko napredovalo v poslanstvu prinašanja veselega oznanjevanja evangelija vsem.

V skladu z običajem bo bula o razglasitvi jubileja, ki bo izdana v doglednem času, vsebovala potrebne navedbe za praznovanje jubilejnega leta 2025. V tem času priprav me že veseli misel, da lahko leto pred tem, 2024, posvetimo veliki »simfoniji« molitve. Predvsem temu, da si povrnemo željo biti v Gospodovi navzočnosti, mu prisluhniti in se mu pokloniti. Poleg tega pa moliti in se Bogu zahvaliti za mnoge darove njegove ljubezni do nas in da bi hvalili njegovo delo v stvarstvu, ki vse zavezuje k spoštovanju ter h konkretnemu in odgovornemu delovanju za njegovo zaščito. Molitev kot glas »enega srca in ene duše« (prim. Apd 4,32), ki se kaže v solidarnosti in delitvi vsakdanjega kruha. Molitev, ki vsakemu moškemu in ženski na tem svetu omogoča, da se obrne k edinemu Bogu in mu izrazi, kar je skrito v skrivnosti srca. Molitev kot pot k svetosti, ki človeka vodi v kontemplacijo tudi sredi delovanja. Skratka, intenzivno leto molitve, v katerem se srca odprejo za sprejem obilja milosti, tako da »Oče naš«, molitev, ki nas jo je naučil Jezus, postane življenjski program vsakega njegovega učenca.

(Iz pisma papeža Frančiška o Jubileju 2025, ki ga je naslovil na nj. eksc. Rina Fisichella, predsedniku Papeškega sveta za novo evangelizacijo)

vir: SŠK