Exodus TV

Novice

21.11.2024

Župnija Sv. Petra pri Mariboru - Malečnik, promotor verskega turizma, med prejemniki visokih priznanj s področja turizma

20.11.2024

Sožalje škofa Štumpfa ob letalski nesreči v Gančanih

18.11.2024

Teden zaporov 2024

18.11.2024

V Kopru podeljena škofijska priznanja zaslužnim duhovnikom in laikom

14.11.2024

Škof Saje ob koncu plenarne seje: Ko smo različni, skupaj stopamo proti skupnemu cilju

Več novic

Alojzij Čemažar prejel odličje sv. Cirila in Metoda

Slovenski škofje so za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci podelili odličje sv. Cirila in Metoda akademskemu slikarju Alojziju Čemažarju. Priznanje mu je v nedeljo, 11. februarja 2024, v domači župniji Ljubljana-Ježica izročil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Utemeljitev priznanja
G. Alojzij (Lojze) Čemažar je bil rojen 8. februarja 1950 v Klečah pri Ljubljani (župnija Ježica). V družini očeta Kocjana in matere Frančiške Čemažar je bilo rojenih devet otrok. Med 1965 in 1969 je obiskoval srednjo aranžersko šolo v Ljubljani, po njej služil vojaški rok v Beogradu, nato pa od 1972 do 1976 študiral slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Leta 1976 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po diplomi pri profesorjih Milanu Butini in Andreju Jemcu je leta 1979 zaključil še podiplomski študij. Istega leta se je izpopolnjeval v Parizu. Med letoma 1978 in 1980 je poučeval na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji ter svoji nekdanji osnovni šoli v Stožicah pri Ljubljani. V prvi polovici osemdesetih je začel delovati kot samostojni slikar.
Snovanja je uresničil v več različnih klasičnih slikarskih tehnikah. Posvetil se je osebnemu slikarskemu delu in izrazu ter sčasoma javnim delom sakralnih vsebin ter motivov. Skozi desetletja je nastajal obsežnejši opus del razpoznavnih verskih vsebin, slik krščanske ikonografije, predvsem v tehnikah oljnega in zidnega slikarstva (freska, sgraffito, delno mozaik) ter vitraja. Glede na posamezne ikonografske motive in z vidika omenjenih slikarskih tehnik navajamo nekatera pomembnejša dela.
Dela v zidnih tehnikah: načrt za mozaik Marijino življenje na levi strani župnijske cerkve sv. Kancijana (Ježica, 1981); freska v prezbiteriju cerkve Marijinega vnebovzetja (ob sodelovanju a. k. Lucijana Bratuša, Beograd, 1988); sgraffito Žene pri praznem grobu na pročelju podružnične cerkve žalostne Matere božje (Idrija, 1987); freska Zadnja večerja v prezbiteriju prizidka župnijske cerkve sv. Danijela (Dornberk, 1990); sgraffito na zunanjščini župnijske cerkve Svetega Duha (Celje, 1989); freska v zunanji kapeli cerkve Marije Kraljice miru (Kurešček, 2001). Med drugimi liki so na njej prvič upodobljeni liki naših svetniških kandidatov, mučencev ter pričevalcev (Magdalena Gornik, Cvetana Priol, Ivan Salmič idr.); poslikava slavoločne stene v župnijski cerkvi Antona Padovanskega (Prečna, 2010); freska v prezbiteriju župnijske cerkve Brezmadežne Device Marije (Grahovo, 2014).
Slike križevega pota: postaje Jezusovega trpljenja ob poti na Grad (Miren, sgraffito, 1985); križev pot v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja (Koper, olje, 1991); križev pot v kapelicah (Jurjevica, Breže, freska, 1993); križev pot v podružnični cerkvi rojstva preblažene Device Marije (Šmarje pri Šentjerneju, olje, 1997).
Poleg postaj križa ob pešpoti k podružnični cerkvi sv. Mohorja nad Moravčami (freska, 1990–2010) je v štirinajstih postajah naslikal »pot luči«, ki velja za prvo tovrstno upodobitev v slovenskem prostoru. Upodobljeni so prizori od Jezusovega vstajenja do binkošti (podružnična cerkev sv. Mohorja, olje, 2015). K tem lahko prištejemo še oltarno sliko Križani z Marijo in bolniki v kapeli UKC-ja v Ljubljani (olje, 1994).
G. Čemažar je tudi avtor celostne likovne opreme bogoslužnih prostorov v gimnazijski kapeli Zavoda sv. Stanislava (Ljubljana, 1993), slik in vitrajev v župnijski cerkvi sv. Marije Matere Cerkve (Trbovlje, 1999–2010), slik in vitrajev v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega srca (Pragersko, 2010), v kapeli bogoslovnega semenišča (Ljubljana, 2020) ter v kapelah redovnih skupnosti.
Napravil je tudi idejne in izvedbene načrte za vitraje v podružnični cerkvi Svete Trojice, v Idriji (1983), župnijski cerkvi sv. Mihaela v Grosuplju (2000), župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Dolah pri Litiji (1998–2009), župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Trebnjem (2004–2021), župnijski cerkvi Presvete Trojice v Ajdovcu (2016), župnijski cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Laporju (2022–2023). Med zadnja odmevnejša dela sodi vitraj z upodobitvijo brezjanske Marije Pomagaj ob cerkvi Božjega učlovečenja v Nazaretu (2023).
Leta 1996 je g. Čemažar pripravil svetopisemsko razstavo, ki zajema dvanajst upodobitev svetopisemskih tem z navedki iz standardnega prevoda Svetega pisma. Razstava je deset let potovala po Sloveniji, leta 2007 pa dobila stalno mesto v Zavodu sv. Stanislava.  Leta 1996 je naslikal delo Križ (olje na platnu) in ga kot protokolarno darilo izročil papežu Janezu Pavlu II. ob njegovem obisku Slovenije.
Več svojih del je predstavil v pisani besedi: Predstavitev freske v zunanji kapeli cerkve Marije Kraljice miru na Kureščku (2002), Bogu in Mariji v čast: dela slikarja Lojzeta Čemažarja v trboveljskih cerkvah (2011), Pogovor, Umetnostna kronika 54 (Založba ZRC SAZU, 2017), S svinčnikom, čopičem in Svetim pismom na poti: novejše likovne stvaritve v župniji Sv. Bolfenka v Trnovski vasi (2020). Svoja razmišljanja je objavljal v publikacijah Communio, Tretji dan, Kristjanova obzorja, Družina itd. Sodeloval je tudi pri drugih izdajah, kot so Vrata k Bogu: moj molitvenik (1996), učbeniki za verouk, molitvenik Za vstalim Gospodom (2016) idr. Ilustriral je za različne verske revije: Mavrico, Tretji dan, Prijatelja idr.
Njegove podobe Kristusa, Matere Marije ter svetnikov se nahajajo na številnih znamenjih po Sloveniji. Načrtoval je tudi liturgična oblačila.
Vrsto let je deloval v različnih svetih in pobudah: v Umetnostnem gradbenem svetu Nadškofije Ljubljana, od ustanovitve v Gibanju za življenje ter Odboru za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Posebno skrb namenja domači župniji na Ježici. Je bralec Božje besede, delivec obhajila pri svetih mašah ter prinašalec Jezusa v sveti hostiji bolnikom. Z ženo Marinko (roj. Hosta) sta starša šestih odraslih otrok. Svojim otrokom, vnukom, pa tudi drugim, ki ga srečujejo, posreduje vero z iskrenim in doslednim odnosom do molitve in rednega obiska svete maše. Leta 2021 se je z družino razveselil nove maše sina Petra Čemažarja, duhovnika ljubljanske nadškofije.
G. Alojzij Čemažar je s svojim delom pokazal predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor. Pri poslikavi oltarne stene katoliške stolne cerkve v Beogradu se je v kompozicijskem in ikonografskem pogledu navezal na bizantinsko slikarstvo, s čimer je poudarjena ekumenska nota.
Več fotografij z včerajšnje slovesnosti si oglejte na spletni strani Družine, ki jih je v fotografski objektiv ujela Tatjana Splichal.
Gospodu Alojziju Čemažarju iskreno česitamo in mu želimo obilo blagoslova pri nadaljnjem delu.
Vir: SŠK

alojzij_cemazarSlovenski škofje so za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci podelili odličje sv. Cirila in Metoda akademskemu slikarju Alojziju Čemažarju. Priznanje mu je v nedeljo, 11. februarja 2024, v domači župniji Ljubljana-Ježica izročil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

 

Utemeljitev priznanja

G. Alojzij (Lojze) Čemažar je bil rojen 8. februarja 1950 v Klečah pri Ljubljani (župnija Ježica). V družini očeta Kocjana in matere Frančiške Čemažar je bilo rojenih devet otrok. Med 1965 in 1969 je obiskoval srednjo aranžersko šolo v Ljubljani, po njej služil vojaški rok v Beogradu, nato pa od 1972 do 1976 študiral slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Leta 1976 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po diplomi pri profesorjih Milanu Butini in Andreju Jemcu je leta 1979 zaključil še podiplomski študij. Istega leta se je izpopolnjeval v Parizu. Med letoma 1978 in 1980 je poučeval na Gimnaziji Jurija Vege v Idriji ter svoji nekdanji osnovni šoli v Stožicah pri Ljubljani. V prvi polovici osemdesetih je začel delovati kot samostojni slikar.

Snovanja je uresničil v več različnih klasičnih slikarskih tehnikah. Posvetil se je osebnemu slikarskemu delu in izrazu ter sčasoma javnim delom sakralnih vsebin ter motivov. Skozi desetletja je nastajal obsežnejši opus del razpoznavnih verskih vsebin, slik krščanske ikonografije, predvsem v tehnikah oljnega in zidnega slikarstva (freska, sgraffito, delno mozaik) ter vitraja. Glede na posamezne ikonografske motive in z vidika omenjenih slikarskih tehnik navajamo nekatera pomembnejša dela.

Dela v zidnih tehnikah: načrt za mozaik Marijino življenje na levi strani župnijske cerkve sv. Kancijana (Ježica, 1981); freska v prezbiteriju cerkve Marijinega vnebovzetja (ob sodelovanju a. k. Lucijana Bratuša, Beograd, 1988); sgraffito Žene pri praznem grobu na pročelju podružnične cerkve žalostne Matere božje (Idrija, 1987); freska Zadnja večerja v prezbiteriju prizidka župnijske cerkve sv. Danijela (Dornberk, 1990); sgraffito na zunanjščini župnijske cerkve Svetega Duha (Celje, 1989); freska v zunanji kapeli cerkve Marije Kraljice miru (Kurešček, 2001). Med drugimi liki so na njej prvič upodobljeni liki naših svetniških kandidatov, mučencev ter pričevalcev (Magdalena Gornik, Cvetana Priol, Ivan Salmič idr.); poslikava slavoločne stene v župnijski cerkvi Antona Padovanskega (Prečna, 2010); freska v prezbiteriju župnijske cerkve Brezmadežne Device Marije (Grahovo, 2014).

Slike križevega pota: postaje Jezusovega trpljenja ob poti na Grad (Miren, sgraffito, 1985); križev pot v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja (Koper, olje, 1991); križev pot v kapelicah (Jurjevica, Breže, freska, 1993); križev pot v podružnični cerkvi rojstva preblažene Device Marije (Šmarje pri Šentjerneju, olje, 1997).

Poleg postaj križa ob pešpoti k podružnični cerkvi sv. Mohorja nad Moravčami (freska, 1990–2010) je v štirinajstih postajah naslikal »pot luči«, ki velja za prvo tovrstno upodobitev v slovenskem prostoru. Upodobljeni so prizori od Jezusovega vstajenja do binkošti (podružnična cerkev sv. Mohorja, olje, 2015). K tem lahko prištejemo še oltarno sliko Križani z Marijo in bolniki v kapeli UKC-ja v Ljubljani (olje, 1994).

G. Čemažar je tudi avtor celostne likovne opreme bogoslužnih prostorov v gimnazijski kapeli Zavoda sv. Stanislava (Ljubljana, 1993), slik in vitrajev v župnijski cerkvi sv. Marije Matere Cerkve (Trbovlje, 1999–2010), slik in vitrajev v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega srca (Pragersko, 2010), v kapeli bogoslovnega semenišča (Ljubljana, 2020) ter v kapelah redovnih skupnosti.

Napravil je tudi idejne in izvedbene načrte za vitraje v podružnični cerkvi Svete Trojice, v Idriji (1983), župnijski cerkvi sv. Mihaela v Grosuplju (2000), župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Dolah pri Litiji (1998–2009), župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Trebnjem (2004–2021), župnijski cerkvi Presvete Trojice v Ajdovcu (2016), župnijski cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Laporju (2022–2023). Med zadnja odmevnejša dela sodi vitraj z upodobitvijo brezjanske Marije Pomagaj ob cerkvi Božjega učlovečenja v Nazaretu (2023).

Leta 1996 je g. Čemažar pripravil svetopisemsko razstavo, ki zajema dvanajst upodobitev svetopisemskih tem z navedki iz standardnega prevoda Svetega pisma. Razstava je deset let potovala po Sloveniji, leta 2007 pa dobila stalno mesto v Zavodu sv. Stanislava.  Leta 1996 je naslikal delo Križ (olje na platnu) in ga kot protokolarno darilo izročil papežu Janezu Pavlu II. ob njegovem obisku Slovenije.

Več svojih del je predstavil v pisani besedi: Predstavitev freske v zunanji kapeli cerkve Marije Kraljice miru na Kureščku (2002), Bogu in Mariji v čast: dela slikarja Lojzeta Čemažarja v trboveljskih cerkvah (2011), Pogovor, Umetnostna kronika 54 (Založba ZRC SAZU, 2017), S svinčnikom, čopičem in Svetim pismom na poti: novejše likovne stvaritve v župniji Sv. Bolfenka v Trnovski vasi (2020). Svoja razmišljanja je objavljal v publikacijah Communio, Tretji dan, Kristjanova obzorja, Družina itd. Sodeloval je tudi pri drugih izdajah, kot so Vrata k Bogu: moj molitvenik (1996), učbeniki za verouk, molitvenik Za vstalim Gospodom (2016) idr. Ilustriral je za različne verske revije: Mavrico, Tretji dan, Prijatelja idr.

Njegove podobe Kristusa, Matere Marije ter svetnikov se nahajajo na številnih znamenjih po Sloveniji. Načrtoval je tudi liturgična oblačila.

Vrsto let je deloval v različnih svetih in pobudah: v Umetnostnem gradbenem svetu Nadškofije Ljubljana, od ustanovitve v Gibanju za življenje ter Odboru za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Posebno skrb namenja domači župniji na Ježici. Je bralec Božje besede, delivec obhajila pri svetih mašah ter prinašalec Jezusa v sveti hostiji bolnikom. Z ženo Marinko (roj. Hosta) sta starša šestih odraslih otrok. Svojim otrokom, vnukom, pa tudi drugim, ki ga srečujejo, posreduje vero z iskrenim in doslednim odnosom do molitve in rednega obiska svete maše. Leta 2021 se je z družino razveselil nove maše sina Petra Čemažarja, duhovnika ljubljanske nadškofije.

G. Alojzij Čemažar je s svojim delom pokazal predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor. Pri poslikavi oltarne stene katoliške stolne cerkve v Beogradu se je v kompozicijskem in ikonografskem pogledu navezal na bizantinsko slikarstvo, s čimer je poudarjena ekumenska nota.

Več fotografij z včerajšnje slovesnosti si oglejte na spletni strani Družine, ki jih je v fotografski objektiv ujela Tatjana Splichal.

Gospodu Alojziju Čemažarju iskreno česitamo in mu želimo obilo blagoslova pri nadaljnjem delu.

Vir: SŠK

TRENUTNO NA TV



DOTACIJA

Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.

qr dotacija

kje smo

SPREMLJAJTE NAS

Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:

Youtube
Facebook
Twitter