Sv. Benjamin, neobvezni god
Benjamin je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega in grškega Benjamin iz hebrejskega imena Benjamin/Binjamin v pomenu 'sin desnice, juga, 'sin sreče, ljubljeni sin'. Sestavina ben pomeni 'sin', jamin pa 'desnica, jug'. Pomen 'jug' je ohranjen v imenu države Jemen na jugu Arabskega polotoka.
Po stari zavezi je bil Benjamin najmlajši med 12 sinovi očaka Jakoba in Rahele. Mati ga je pred smrtjo ob porodu imenovala Benoni 'sin moje bolečine', oče pa ga je preimenoval v Benjamin. Benjamin je praoče židovske veje, iz katere je izšel prvi izraelski kralj Savel. Iz tega rodu je bil tudi apostol Pavel, ki se je pred spreobrnjenjem imenoval Savel.
Po svetopisemskem Benjaminu je nastal izraz bénjamin, manjšalno benjamínček v pomenu 'najmlajši v družini ali družbi'. Izraz benjaminček pomeni tudi 'ljubljenček', npr. Bil je mamin benjaminček.
V koledarjih je sv. Benjamin, diakon, mučenec v Perziji okrog leta 424 (31. marca).