Novice

Katoliški nauk o Mariji ali mariologija, kakor temu pravimo s tujo besedo, sloni glede bistvenih resnic na tem, kar so o njej zapisali evangelisti, predvsem evangelist Luka, ki je v prvem delu svojega evangelija opisal Gospodovo oznanjenje, njegovo rojstvo in otroštvo.

Ob današnjem datumu je na koledarju ime sv. Edmunda, ki je bil kralj Vzhodne Anglije. Rodil se je let 841 v saški kraljevi družini. Ko je bil star petnajst let, so ga leta 855 okronali za kralja Vzhodne Anglije. Že kot mladenič je živel zelo krepostno, umaknil se je v samoto in bral Sveto pismo. Bil je pobožen in moder vladar ter je umrl kot mučenec, ko so Anglijo napadli poganski Danci. Iz časa njegovega vladanja je znana legenda, kako so danski roparji napadli Anglijo.

Megleno nebo nad Prekmurjem je razprostrlo svojo smrtno kopreno nad tri mlade ljudi, ki so si hoteli podeliti dar čudovitega, sončnega poleta. Razlog za to je bil preprost, vsakdanji, pa vendar tako zelo lep in dragocen: rojstni dan enega od njih.
Le kdo bi lahko vedel, zakaj je smrt tako grozovito posegla v življenje tudi teh prijateljev in ga neusmiljeno ugasnila? Veliko naših ljudi je zadnje čase odšlo. Ko se srce še živečih komaj malo pomiri, že mora ponovno zatrepetati v bolečini in veliki žalosti zaradi novih tragičnih umiranj.

Današnja svetnica je bila globoka mistična duša, ki je čutila navzočnost Jezusa kot Ženina. Pogosto ji je govoril in ta razodetja so zapisana v delu z naslovom Knjiga posebnih milosti, ki velja za enega najboljših verskih spisov srednjega veka. Nekoč je na začetku, maše v svoji notranjosti zaslišala besede: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta!« Matilda je prosila: »O, ko bi bila tudi jaz med njimi!« Tedaj ji je Jezus odgovoril: »Vedi, da si ena od njih; da pa ne boš dvomila, ti izročam svoje srce kot zagotovilo moje ljubezni in zavetja vedno, zlasti pa ob smrtni uri.« Poslej je goreče častila Jezusovo srce.

Danes obhajamo spomin posvetitve dveh rimskih bazilik, svetega Petra in svetega Pavla izven obzidja. Nad grobovoma svetega Petra in Pavla je že v 4. stoletju cesar Konstantin dal postaviti baziliki, katerih obletnici posvečenja so se že od 11. stoletja naprej spominjali na današnji dan. Prvotno baziliko sv. Petra v Vatikanu so v 16. stoletju nadomestili z novo in veličastno, ki so jo pa posvetili šele 18. novembra 1626. Prvotna bazilika sv. Pavla izven obzidja pa je v 19. stol. močno pogorela. Na novo zgrajeno baziliko sv. Pavla so posvetili 10. decembra 1854.

Koprski škof dr. Jurij Bizjak je danes v prostorih škofijskega ordinariata Koper podelil škofijska priznanja za zvesto službo in pomembne dosežke nekaterim zaslužnim duhovnikom in laikom.

Pred nami je teden zaporov - od 17. do 23. novembra 2024 - ki se po vsem svetu vsako leto obhaja v okviru katoliške Cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike.

Na vzhodnem pobočju Oljske gore je vas Betanija, ki je od Jeruzalema oddaljena nekaj manj kot tri kilometre. V tem kraju so bili doma Jezusovi prijatelji: Lazar in njegovi sestri Marta in Marija. Ko je hodil tod mimo, se je Jezus rad ustavil v njihovi hiši in užival njihovo gostoljubje in prijateljstvo. Na mestu, kjer je po izročilu stala ta hiša, so v 6. stoletju zgradili svetišče, od katerega je ohranjenih le še nekaj ostankov, med njimi Lazarjev grob, do katerega vodi 24 stopnic.

Ko prebiramo življenjepis svete Marjete Škotske, ki se je Cerkev spominja na današnji dan, se spomnimo besed starozaveznega svetopisemskega pisatelja Siraha: »Srečen mož vrle žene, število njegovih let se podvoji! Pogumna žena razveseljuje svojega moža, on izpolni v miru svoja leta. Vrla žena je dober delež, kateri se boje Gospoda, se jim daje v posest.« Njen življenjepis namreč pove: »Bila je zgled prave pobožnosti in svetosti, angel svojemu možu, najboljša vzgojiteljica svojih sinov in hčera, zaščitnica vere in poštenja.

Ob imenu današnjega svetnika, cerkvenega učitelja Alberta Velikega, se pogosto pojavlja latinski vzdevek 'doctor universalis', ki po naše pomeni 'vsestranski učitelj'. Čeprav je bil redovnik in kasneje škof in čeprav je živel v srednjem veku, ki ga mnogi še danes hočejo prikazovati kot zaostalega in mračnjaškega, je bil Albert Veliki najbolj znan in sloveč kot naravoslovec.