Novice 
Sv. Agapit, neobvezni god
Kako je moral biti Agapit spoštovan in priljubljen, kaže dejstvo, da je bil takoj po smrti papeža Janeza II. soglasno izvoljen za papeža. Njegov zelo kratek pontifikat zaznamujeta predvsem dve pomembni potezi: z obnovitvijo starih cerkvenih predpisov in običajev za papeške volitve si je v Rimu pridobil popolno zaupanje, z modrimi in premišljenimi ukrepi pa je uspešno pomiril tudi nerede v škofijah Italije in v Afriki. V Carigradu pa je s svojo odločnostjo uspešno nastopil proti monofizitom in dosegel prepotrebno spravo.
Ime: Izhaja iz grške besede agapetos, ki pomeni »priljubljen, ljubljeni«. Od tod tudi beseda agape (»prijazen sprejem, spoštovanje in ljubezen«).
Rodil se je okrog leta 490 v Rimu, v Italiji, točen datum njegovega rojstva ni znan,
umrl pa 22. aprila 536 v Carigradu (Konstantinopel).
Družina: Izhaja iz rodu slavnih Anicijev, pripadnikov nižjega rimskega plemstva, iz katerega izhajata še dva svetniška papeža: Feliks II. in Gregor Veliki. Njegov oče Gordijan je bil duhovnik, rektor cerkve sv. Janeza in Pavla na Celiju; ubit je bil v nemirih za časa papeža Simaha.
Sodobniki: učenjak in državnik Kasiodor, Teodot, kralj Ostrogotov, cesar Justinijan I. in cesarica Teodora, carigrajska patriarha Antimos in Menas.
Izvolitev: Rimska duhovščina in ljudstvo so ga 13. maja 535 izvolili za 57. naslednika apostola Petra. Papeževal je le slabo leto, do smrti 22. aprila 536.
Prednik: Janez II. (533–535)
Naslednik: Silverij (536–537)
Službe: V diakona je bil posvečen okoli leta 502 in postal kasneje arhidiakon rimske škofije. V očetov spomin je družinski dvorec na Celijskem griču predelal v veliko knjižnico, v kateri sta z učenim prijateljem Kasiodorom po aleksandrijskem zgledu načrtovala univerzo, ki pa tedaj še ni zaživela.
Kreposti: Bil je osebno zelo skromen, saj je moral zato, da je lahko potoval v Carigrad, prodati celo nekaj cerkvenih dragocenosti. Bil je resnično zavzet za pravo soglasje v Cerkvi, pri vseh priljubljen zaradi svoje ljubeznivosti in povezovalne narave.
Dela: Kljub svojemu kratkemu pontifikatu je dosegel kar nekaj velikih uspehov. Ko je postal papež, je bila njegova prva poteza, da je znova uzakonil papeške volitve, kakor so bile v navadi prejšnja stoletja in so razodevale soglasje vse rimske cerkvene občine. Tako je v Rimu vzpostavil tudi red in mir, o vseh svojih odlokih pa se je najprej posvetoval s škofi. V Carigradu je z modrimi potezami, kljub temu da je odstavil neposlušnega patriarha, dosegel spravo med zahodnimi in vzhodnimi kristjani.
Čudež: Papež Gregor I. je zapisal, da je Agapit čudežno vrnil zdravje nekemu gluhonememu kruljavcu.
Upodobitve: Upodobitev v nizu portretov v baziliki sv. Pavla ga kaže kot sivolasega moža s košato belo brado in odločnih obraznih potez.
Goduje: Nekdaj se je njegov god na Zahodu obhajal 20. septembra, sedaj pa 22. aprila, na Vzhodu pa ga častijo 17. in 18. aprila.
