Sv. Florentina, neobvezni god
Svetnica je znana povsod med Španci, saj spada s svojimi tremi brati, ki so vsi svetniki, med utemeljitelje španske vernosti. Največ je sodelovala z bratom sv. Leandrom, sama pa je vzgojila mlajšega brata sv. Izidorja Seviljskega, slovečega cerkvenega učitelja. Florentina se je rodila nekaj pred letom 550 in se je z očetom Severijanom iz rodne Cartagene umaknila pred Bizantinci v Sevillo. Bila je bister in prisrčen otrok, ki je zgodaj vzljubil Sveto pismo in premišljevanje. Kazala pa je tudi dejansko dobrotljivost in blag vpliv na svojo okolico.
FlorentinaKo sta družini umrla oče in mati, je Florentina prevzela vzgojo najmlajšega brata Izidorja, ki se je rodil šele v Sevilli. Odrasli bratje so odšli vsak za svojim meniškim duhovniškim poklicem, Florentina pa je oddala Izidorja preskušenim učiteljem in odšla k starejšemu bratu Fulgenciju, škofu v Eciji. Tam je ustanovila družbo redovnic, kateri je redovna pravila po letu 575 izdelal brat Leander po vrnitvi iz Carigrada. Podlaga pravilom je bila ista, kakor jo je določil sv. Benedikt za sestro Sholastiko; Leander pa jim je dodal premišljena dopolnila, primerna za španske razmere. Stara poročila soglasno hvalijo vzgojiteljske vrline svete Florentine, njeno modrost, učenost in ponižnost. Medtem ko so njeni trije bratje kot dušni pastirji, učenjaki in državniki svoje sile zastavili za široko versko prevzgojo ljudstva, ki je delno šele tedaj prešlo iz arijanstva v katolištvo, je Florentina dopolnjevala njihovo delo kot vzgojiteljica žena in posebej še njene elite v redovnih ustanovah. Umrla je med letoma 610 in 612. Njen grob so prvotno častili v seviljski stolnici, kjer sta bila pokopana tudi brata sv. Leander in Izidor. Pred Mavri so relikvije sv. Florentine pozneje prenesli na skrit kraj, zdaj pa jih hranijo največ v Plasenciji, nekaj pa še v Murciji in Escorialu.