Ciril in Metod, sozavetnika Evrope, slovesni praznik, četrtek pred prvim petkom
Prvi slovanski papež Janez Pavel II. poudarja, da mora Evropa dihati z obema polovicama pljuč. S tem hoče povedati, da sta enako pomembna Zahod in Vzhod naše stare celine. Zato je ob svetem Benediktu, sinu Zahoda, za sozavetnika Evrope ob koncu leta 1980 razglasil sveta brata Cirila in Metoda, blagovestnika Slovanov, narodov evropskega Vzhoda. Slovanskim narodom sta bila sv. Ciril in Metod ne samo blagovestnika oznanjevalca evangeljske resnice o enakosti vseh ljudi in vseh narodov pred Bogom, ampak tudi utemeljitelja njihove kulture. Pri misijonskem delu
med Slovani sta se zavzemala za rabo domačega jezika v bogoslužju in vzgajala sta domače duhovnike.
Njuno rojstno mesto je bil grški Solun, pomembno vojaško in trgovsko središče bizantinskega cesarstva. Njun oče je bil namestnik solunskega vojvoda. Okolica Soluna je bila tedaj povečini slovanska, zato sta se brata v mladosti naučila slovanskega jezika. Imeni Ciril in Metod sta njuni samostanski imeni. Ciril, ki se je rodil proti koncu leta 826 ali v začetku leta 827, je pri krstu dobil ime Konstantin, njegov starejši brat, rojen okoli leta 812, pa je bil krščen na ime Mihael. Ta je po končanih študijih dobil službo cesarskega namestnika v pokrajini ob reki Strumi, toda zaradi političnih razprtij se je umaknil v samostan na goro Olimp, kjer je dobil meniško ime Metod. Konstantin se je šolal v Carigradu, se zaročil z božjo Modrostjo, bil posvečen v duhovnika ter postal profesor na visoki šoli v Carigradu, zato se ga je prijel vzdevek Filozof.
Carigrajski dvor je učena in pobožna solunska brata pošiljal na razna posredniška pota. Jeseni leta 862 je prispelo v Carigrad odposlanstvo moravskega kneza Rastistlava s prošnjo, naj jim pošljejo misijonarje, ki bodo oznanjali evangelij v slovanskem jeziku. Cesar Mihael je za poslanstvo izbral Konstantina in Metoda, ki sta znala slovanski jezik. Konstantin je sestavil slovansko abecedo (glagolico) in začel prevajati evangelije in bogoslužne knjige v slovanski jezik. Na Moravsko sta solunska brata prišla leta 863. Spremljalo ju je nekaj učencev, na Moravskem pa sta brž ustanovila šolo, v kateri sta pripravljala mlade može za cerkvene službe. Nadaljevala sta s prevajanjem bogoslužnih knjig. Duša vsega dela je bil Konstantin. Na Moravskem sta ostala dobra tri leta. Leta 867 sta iz Moravske odšla v Panonijo, kjer so živeli zahodni Slovani, predniki Slovencev, ki jim je vladal knez Kocelj. Še isto leto sta Konstantin in Metod potovala v Rim, da bi dosegla potrditev slovanskega bogoslužja. To je z veseljem storil papež Hadrijan II. V Rimu je Konstantin postal menih z imenom Ciril. Kmalu je zbolel in 14. februarja 869 je umrl.
Metod je ostal sam. Vrnil se je h knezu Koclju v Panonijo. Kmalu zatem je bil v Rimu posvečen za slovanskega nadškofa in metropolita. Poleti 870 je odšel na Moravsko, kjer so ga slovanskemu bogoslužju in slovanskemu misijonstvu sovražni nemški škofje zgrabili ter vrgli v ječo, iz katere ga je proti koncu leta 872 rešil papež Janez VII. Nemški škofje so njegovo delo še naprej ovirali, on pa je delal mirno in blago vse do svoje smrti 6. aprila 885. Pokopan je pri Velehradu na Moravskem. Slovenci god svetih bratov, ki sta zavetnika ljubljanske nadškofije in slovenske metropolije, praznujemo 5. julija, vesoljna Cerkev pa 14. februarja. Proti koncu prejšnjega stoletja, ko je bila zelo živa vseslovanska misel, se je cerkvenemu češčenju pridružilo tudi rodoljubno in na večer pred njunim godom so po gričih zagoreli kresovi.
Slovenski starši so po apostolih Slovanov dajali ime svojim otrokom. Veliko več kot sv. Metod je imel varovancev sv. Ciril. Znani sta tudi ženski obliki: Cirila, Metoda.