Bl. Aleksandrina Marija da Costa, neobvezni god (salezijanci, hčere Marije pomočnice)
ALEXANDRINA MARIA DA COSTA se je rodila leta 1904 v kraju Balasar na Portugalskem. Bila je veselo, razposajeno in ljubeče kmečko dekle. Pri 14-ih letih je v nevarnosti, da bi izgubila svojo nedolžnost skočila skozi okno. Posledice štiri metre visokega padca so bile iz dneva v dan hujše in so jo naposled pripeljale do popolne ohromitve. Več kot 30 let se je priklenjena na posteljo žrtvovala za spreobrnjenje grešnikov in za mir v svetu. Štiri leta je vsak petek po tri ure podoživljala Kristusovo trpljenje. Od leta 1942 naprej pa do svoje smrti 13 let in pol pozneje, ni razen vsakodnevne hostije zaužila nobene hrane ne pijače. Je neponovljiva osebnost v svoji preprostosti in pristnosti. Alexandrina Maria da Costa s svojim življenjem nudi spodbudo za oplemenitenje vsega tistega, kar se v življenju predstavlja, kot boleče in žalostno. Njena ljubezen do evharistije in Marije ter njeno mistično življenje, so vzor svetosti. Do leta 1928 je neprestano prosila za čudežno ozdravljenje in se zaobljubila, da bo v primeru uslišanja postala misijonarka. Od trenutka naprej, ko je spoznala, da je postalo trpljenje njena življenjska poklicanost, pa ga je sprejela z velikim veseljem. V tem času je kot izraz globokega združenja s Kristusom doživljala mistična videnja. Neprestano združena z njim je želela biti kot večna luč na tabernaklju ter se vsako sveto mašo skupaj s Kristusom kot žrtev darovala za grešnike.
BILA JE SKRIVNOSTNO IZBRANA ZA APOSTOLA POSVETITVE SVETA BREZMADEŽNEMU MARIJINEMU SRCU. OKTOBRA LETA 1942 JE TAKO PAPEŽ PIJ XII. V FATIMI NA NJEN PREDLOG POSVETIL ČLOVEŠTVO BREZMADEŽNEMU SRCU MARIJINEMU. V kapeli cerkve v Balasarju, kjer počiva telo nove blažene, je zapisano: "GREŠNIKI, ČE VAM LAHKO POSMRTNI OSTANKI MOJE TELESA POMAGAJO PRI ODREŠITVI, SE JIM PRIBLIŽAJTE, STOPITE NANJE IN JIH TEPTAJTE DOKLER NE IZGINEJO. TODA NE GREŠITE VEČ; ne žalite našega Gospoda!" Takšno je bilo njeno življenje za odrešenje duš.