Bl. Marija Magdalena FONTAINE in sosestre, device in mučenke, obvezni god
Leta 1794, sredi francoske revolucije, so štiri hčere krščanske ljubezni v Arrasu (Pas de Calais) skrbele za bolnike po domovih in vzgojo deklic.
Marija Magdalena Fontaine je bila rojena 22. aprila 1723 v Etrepagnyju (Eure). V Družbo hčera krščanske ljubezni je vstopila 9. julija 1748 in je bila predstojnica skupnosti v Arrasu.
Marija Frančiška Lanel je bila rojena 24. avgusta 1745 v Eu (Seine-Maritime). V Družbo je vstopila 10. aprila 1764. Terezija Fantou je bila rojena 29. julija 1747 in je bila iz Miniac Morvana (Ille-et-Vilaine). V Družbo je vstopila 28. novembra 1771. Ivana Gerard, rojena 23. oktobra 1752 v Cumières (Meuse). V Družbo je vstopila 17. septembra 1776.
Ker so odklonile civilno prisego, ki ni bila v soglasju z njihovo vestjo, so jih 15. februarja 1794 po krivem pričanju aretirali. V ječi so tolažile brate, ki so bili kakor one krivično obtoženi. Po štirih mesecih ječe so jih odpeljali v Cambrai, kjer so bile umorjene z giljotino. Na vozu, ki jih je peljal na morišče, so prepevale Zdrava, morska zvezda in molile rožni venec. Ko se je Marija Magdalena po stopnicah vzpenjala na oder, je prepričljivo dejala: »Kristjani, ne žalostite se; vi ne boste umrli, me smo zadnje žrtve!« Tako se je tudi zgodilo: 26. junija 1794 je bilo konec strahovlade.
Sestro Marijo Magdaleno in njene sosestre je 13. junija 1920 papež Benedikt XV. razglasil za blažene.