Novice 
Sv. Jakob Berthieu, obvezni god (jezuiti)
Malgaški mučenec Jakob (Jacques) Berthieu (1838–1896) je umrl, ko je spremljal begunce, ki so se umikali pred napadom sovražnega plemena. Francoski misijonar na Madagaskarju je pet let deloval v miru, nato pa se je pričelo gibanje za neodvisnost. Zaradi oboroženih uporov v raznih plemenih se je moral premikati iz kraja v kraj.
Jakob je bil devet let škofijski duhovnik, nato pa se je pri petintridesetih letih odločil za vstop v Družbo Jezusovo. Še preden je končal noviciat, je bil določen za misijon na Madagaskarju. Redovne zaobljube je izrekel, tik preden je odpotoval na svoje prvo delo na otok Sainte-Marie. Imel je kateheze za otroke, delil je zakramente in skrbel za bolne. Marca 1880 je francoska vlada izgnala jezuite in jih prisilila, da so zapustili otok. Sledilo je nemirno obdobje, ko se je umikal iz otoka na otok, saj so različni uporniki napovedali vojno Franciji, kar je precej okrnilo možnost delovanja francoskega duhovnika. Nekaj časa se je posvetil pridelavi hrane, saj ni mogel izvrševati svojega duhovniškega poslanstva. Ko je bil leta 1885 podpisan sporazum, so se razmere izboljšale. Jakob je ponovno odprl misijonsko postojanko v kraju Ambositra. Decembra 1891 je pričel z oznanjevanjem v pokrajini Anjozorofady, nedaleč na severu od glavnega mesta Tananarive.
Imel je 18 postaj, ki jih je obiskoval, delo pa je bilo še vedno pogosto prekinjeno zaradi novih spopadov. Leta 1895 so ga pregnali malgaški uporniki. Komaj se je uspel vrniti, že se je začela nova vstaja med pripadniki plemena Menalamba. Ko so se boji preveč približali, je krajevni francoski poveljnik 25. maja ukazal umik prebivalstva iz vasi, da bi se izognili nevarnosti. Nato so 6. junija Jakobu svetovali, naj spremlja svoje ljudi v glavno mesto Tananarive.
Kmalu po odhodu so jih napadli Menalambanaci in jih razkropili. Zatočišče so iskali po okoliških vaseh. Jakob je z nekaj drugimi begunci sicer našel zatočišče, a so jih že naslednji dan našli napadalci in misijonarja ujeli. Slekli so mu talar in ga pretepali s palicami, nato pa peš odgnali do vasi, kjer je bil njihov vodja. Jakob je zavrnil njegovo ponudbo, da mu prizanesejo, če se odpove svoji veri in postane svetovalec Menalambancev. Rekel je, da raje umre, kot da bi se odpovedal svoji veri. Več mož ga je hkrati napadlo s palicami. Udarec na glavo je bil zanj smrten. Napadalci so njegovo truplo vrgli v reko in ga nikoli več niso našli.
