Novice 
Vloga ženske v Katoliški cerkvi v Sloveniji
V krščanski teologiji in verovanju ima najvišjo čast Devica Marija, ki se je odzvala na Božje povabilo in postala Božja Mati (Theotokos oziroma Bogorodica). Od koncila v Efezu leta 431 se Mariji s tem nazivom uradno priznava, da je mati Jezusa Boga in ne samo mati Jezusa človeka.
Jezus v evangelijih nikoli ne izpostavlja ali ločuje ženske vloge, vendar iz njegovega delovanja lahko razberemo, da ženskam priznava enakovredno dostojanstvo kakor moškim: srečanje s Samarijanko (prim. Jn 4,1-42); povabilo prešuštnici k spreobrnjenju (prim. Jn 8,1-11); skupina žena, ki ga je spremljala ob apostolih.[1] Ne nazadnje se na velikonočno jutro ob vstajenju kot prvi prikaže Mariji Magdaleni, ki ji je Cerkev priznala, da je apostolka apostolov (apostolorum apostola).[2]
V Katoliški cerkvi v Sloveniji so ženske pogosto prisotne na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih v pastorali, katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v laiških združenjih. Največkrat so članice ali voditeljice župnijskih oziroma škofijskih molitvenih skupin, župnijskih svetov, katehistinje in animatorke verskega izobraževanja ter predavateljice na izobraželnih ustanovah.
Večino slovenskih katoliških kulturnih in izobraževalnih ustanov vodijo redovnice ali laikinje kot direktorice oziroma ravnateljice:
-Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični,
-Osnovno šolo A. Šuštarja v Ljubljani,
-Nadškofijski arhiv v Ljubljani,
-Kulturni center Schellenburg v Ljubljani,
-Romarski urad na Brezjah,
-Društvo katoliških vzgojiteljev in vzgojiteljic,
-Urednice oddaj ali katoliških publikacij,
-Društvo katoliških vrtcev Slovenije,
-Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov.
V slovenskih katoliških izobraževalnih ustanovah je ženskam večinoma zaupana vzgoja otrok in mladine. Kot sodelavke delujejo v katoliških domovih za ostarele, v življenje župnij pa so dejavno vključene kot voditeljice župnijskih pevskih zborov in župnijskih pastoralnih svetov. V župniji skrbijo za vzdrževanje in ohranjanje sakralne kulturne dediščine in cerkvene opreme, animirajo bogoslužje kot bralke beril ter so organistke ali voditeljice pevskih zborov.
Prav tako ženske zasedajo odgovorna mesta v strukturi lokalne Cerkve kot izvršne tajnice (vloga generalnega tajnika), predsednice ali svetovalke oziroma vodje uradov na škofijskih ordinariatih.
Slovenke zasedajo odgovorna mesta tudi na vodstvenih položajih vesoljne Cerkve: na primer v vatikanskem Tajništvu za komunikacijo, Mednarodni teološki komisiji, kot svetovalke generalnih predstojnic reda ali kot magistre novink.
Cerkev v Sloveniji od II. vatikanskega koncila (1962–1965) ženske vse bolj vključuje v vzgojno, izobraževalno, duhovno, pastoralno in vodstveno življenje krščanskih skupnosti. S tem so ženske dejavno prisotne na položajih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve in se načrtuje skupno življenje krščanske skupnosti. Zastopanost žensk je na delovnih mestih v Katoliški cerkvi v Sloveniji na visoki ravni, s čimer se dodatno uresničuje dostojanstvo žene, opisano v številnih dokumentih cerkvenega učiteljstva. Med najpomembnejšimi so:
-papež Pavel VI., Okrožnica Marialis cultus, 1974;
-udeležba in sodelovanje na Svetovni konferenci o ženski, Mehika 1975;
-škofovska sinoda iz leta 1987 o vlogi laikov v Cerkvi in svetu;
-papež Janez Pavel II., Posinodalna apostolska spodbuda Christifideles laici, 1988;
-papež Janez Pavel II., Pastoralno pismo Mulieris dignitatem, 1988;
-papež Janez Pavel II., Pismo ženskam, 1995.
Papež Frančišek je avgusta 2016 ustanovil teološko komisijo za preučevanje položaja in zgodovine ženskega diakonata v Cerkvi. Krščanstvo je v zgodovini dokazalo, da ima ženska veliko in nenadomestljivo vlogo.
Med cerkvenimi učitelji[3] so tudi tri ženske: sv. Katarina Sienska (1347–1380), sv. Terezija Avilska (1515–1582) in sv. Terezija iz Lisieuxa (1873–1897). To dokazuje, da so ženske vseskozi navzoče v pomembnih trenutkih krščanstva in so pomembno prispevale k razvoju teologije, mistike, vzgoje, izobraževanja in drugih odločujočih področij v življenju Cerkve.
Redovnice v Sloveniji imajo posebno molitveno navezo, da vsaka moli za vsaj enega duhovnika, ki pa ne ve, kdo je ta redovnica. Številne članice redovnih skupnosti vidijo svojo vlogo v t. i. duhovnem materinstvu, ki povezuje različne vidike duhovnega in molitvenega življenja ter gradi občestvo in kakovostne odnose. Poleg tega duhovno materinstvo redovnic in mnogih drugih žensk v Cerkvi v vseh oblikah pastorale cerkvenemu življenju prinaša dodano vrednost glede odnosov in dojemanja teologije.
Papež Frančišek je 11. januarja 2021 izdal motu proprio Spiritus Domini, s katerim je spremenil Zakonik cerkvenega prava ter službi branja beril in delitve obhajila v stalni in institucionalni obliki odprl tudi za ženske. V praksi zagotovo ne gre za novost, saj ženske med bogoslužjem pogosto berejo Božjo besedo ali opravljajo službo ob oltarju kot ministrantke ali delivke svetega obhajila, v skladu s pooblastili škofa. Sedaj pa ti dve službi z ustreznim pooblastilom dobivata še stalno in institucionalno obliko.
