Novice 
Czerny: Kard. Martini – resnični prerok in pristni pričevalec Božje besede
Bil je prerok, pristni pričevalec Božje besede, referenčna točka v Cerkvi, ne samo v Milanu, ampak po vsem svetu. Tako je kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj, opisal kardinala Carla Mario Martinija.
Andreja Červek – Vatikan
V torek, 16. maja, je v Milanu potekala predstavitev knjige Postati bližnji. Gre za šesti zvezek zbranih del kardinala Carla Martinija, ki je bil v Milanu nadškof kar štiriindvajset let (1978–2002). Njegovo učenje je znano onkraj geografskih meja. Izjemna je bila njegova ljubezen do Svetega pisma in izredna sposobnost, kako ga je razlagal v okviru zgodovinskih okoliščin. Njegova besedila ostajajo referenčna točka za krajevne Cerkve po vsem svetu. Kardinal Czerny je Martinija opisal kot »resničnega preroka« in »pristnega pričevalca Božje besede«. »Mnogi so ga že cenili, ko je bil še med vami, a ne brez nesporazumov, negotovosti in nasprotovanja. Zdaj ga vsi bolje razumemo in vidimo, kako so njegove vizije in prednostne naloge njegovega pastoralnega vodenja ter njegov slog poslušanja, molitve in življenja, napovedovali poti, ki sedaj vključujejo vesoljno Cerkev,« je dejal Czerny.
Laboratorij sinodalne Cerkve
Postati bližnji, kar je naslov šestega zvezka zbranih del, je pastoralno pismo, ki ga je Martini napisal leta 1985. Kot je zatrdil Czerny, usmerja k pomembnemu cerkvenemu simpoziju, ki je v osemdesetih letih v Milanu pomenil »pravi laboratorij sinodalne Cerkve«. Te strani predstavljajo »zaklad za Cerkev po vsem svetu, ki si danes na podlagi spodbud papeža Frančiška prizadeva za sinodalno pot. Kako skupaj iskati Boga? Kako razločevati glas? Kako se ga posluša? Kako, s kakšnimi vlogami in v kakšnih časih organizirati skupnost, ki razločuje in sprejema odločitve?«
Poslušati in povedati
Na drugem mestu je pomembno izpostaviti središčno mesto, ki ga Martini dodeli priliki o dobrem Samarijanu. Gre za isto evangeljsko podobo, ki je v ospredju v okrožnici Fratelli tutti. »Skoraj štirideset let pozneje in v okviru svetovnega scenarija, ki se je v veliki meri spremenil, imamo dve branji Jezusovega radikalnega odgovora na vprašanje “Kdo je moj bližnji?“ Lahko rečemo: gre za isto lectio divina, ki sta jo posredovala dva zelo različna pastirja in v zaporednih okoliščinah.«
Czerny je dodal, da lahko vsak med nami prispeva svoj lasten način branja. »Sinoda, kot tudi Sveto pismo, je sestavljena iz neprestanega branja in ponovnega branja: živi iz posebne človeške zmožnosti za interpretiranje. Pred nas postavlja izziv ne le poslušanja, temveč tudi našega osebnega glasu. Kaj moram povedati ravno jaz? Jezus je govoril v prilikah predvsem zato, da bi spodbudil poslušalca, da bi v njem nekaj prebudil, da bi ga spodbudil k odzivanju! Kardinal Martini in papež Frančišek nam kažeta, da se to še naprej dogaja. In da Cerkev oblikuje prostor, pravzaprav je prostor osebnih odzivov na evangelij.«
Ljubezen, ki ni neka spontanost
Kardinal Czerny je na tretjem mestu spregovoril o povezanosti med delom Dikasterija za celostni človeški razvoj in dejavno ljubeznijo, ki jo je kardinal Martini znal gojiti, tako da cerkvene odločitve tistega obdobja imajo svoje posledice še danes. »Gre za ljubezen, ki se ne zadovolji s spontanostjo, ampak vzpostavlja poti, ki trajajo skozi čas. Zastonjskost, ki zna dati združevalno, institucionalno in celo politično obliko razsežnostim pravičnosti, oskrbe, razvoja in miru.«
Bratstvo kot znamenje časov
Izraz »znamenje časa« je v katoliški Cerkvi razumljen v mesijanskem pomenu, v smislu, da so »znamenja časov« kazalci prihajajočega in izpostavljajo dolžnost, da v konkretni zgodovini človeštva iščemo sledove Božjega prihoda med ljudi. Po Czernyjevih besedah »znamenje časov« pomeni bratstvo, ki je v Maritinijevem pastoralnem pismu Postati bližnji postalo eden od stebrov njegove vizije in pastoralnega delovanja, kar kaže na njegovo tipično preroško sposobnost videti v naprej. »Kardinal Martini je storil to, kar je zahteval koncil, dogodek, ki je v njegovi mladosti – kot tudi v mladosti papeža Frančiška – predstavljal evangeljsko pomlad.«
Danes je naš čas
Danes primanjkuje velikih vizij, zaradi katerih so v desetletjih po drugi svetovni vojni ljudje hrepeneli po edinosti. »Vendar moramo priznati, da je danes naš čas,« je poudaril Czerny. Čas, da popolnoma spremenimo ureditev in reprezentacije o svetu, temeljito premislimo ekonomski model. Eksodus, za katerega smo odgovorni in v katerem smo protagonisti, kjer je v igri naša osvoboditev, ima obliko sanj, ki jih je papež Frančišek poimenoval »bratstvo in družbeno prijateljstvo«. Izraza bratstvo in prijateljstvo nista enakovredna in nista preprosta sinonima, ampak sta rodovitna v medsebojnem bogatenju in povezovanju.
Izziv zadnje papeške okrožnice Fratelli tutti, tako znotraj kot zunaj Cerkve, ni samo prizadevati si za širjenje njene vsebine ter izvajati njene smernice v svojih odločitvah in dejanjih. Po Czernyjevih besedah pomeni poskušati dokazati veljavnost tega predloga s pomočjo še večjega skupnega prizadevanja ter tako širiti veselje ob tem, da smo bratje in sestre in da tako tudi delujemo.
