Slepi in slabovidni pri Mariji na Rakovniku

»Danes je dan veselja in praznovanja. Slepi in slabovidni praznujemo naš zahvalni dan. S svojimi spremljevalci in prijatelji smo prihiteli iz vseh koncev Slovenije. To je vedno dan za srce in dušo. Priložnost, da se skupaj zahvalimo Bogu in ljudem za vso pomoč in dobroto, za vsa čudovita dela, ki jih ne pozabljamo.«

S temi besedami smo v soboto, 26. avgusta 2023, vstopili v sveto mašo, srce zahvalnega dne, ki smo ga z Božjo pomočjo praznovali že štirinajsto leto zapored. Tokrat nas je ljubeče sprejela Marija Pomočnica na Rakovniku v Ljubljani, ki nam je svojo naklonjenost izkazala s pomočjo tamkajšnje skupnosti salezijancev. V njihovem imenu nas je prijazno nagovoril gospod Klemen Balažič, ki je v družbi ekonoma brata Vilija in srčnih župnijskih prostovoljcev tudi poskrbel, da smo se pri njih počutili kot doma.

Sveto mašo, ki smo jo sooblikovali udeleženci sami, je za nas daroval novomeški škof Andrej Saje. Poudaril je, da je sveta maša največja zahvala, kjer nas Jezus pričakuje. Povabil nas je, da bi se z Jezusom srečali tako, kot so se bolni, invalidni in trpeči, o katerih beremo v Svetem pismu. Tako kot je Jezus tem ljudem vračal dostojanstvo, ga vrača tudi nam, da bi mogli iz tega črpati moč za svoje življenje in biti njegove priče, je še poudaril škof Saje, ki je blagoslovil tudi dva prisotna psa vodiča.

Kako je poslanstvo Jezusove priče v svetu izpolnjeval Božji služabnik Andrej Majcen, pa smo spoznavali v krajšem predavanju, ki ga je za nas pripravil dr. Alojzij Slavko Snoj. Svoje iskrive besede je podkrepil s predmeti, ki so bili Majcnova last in ki smo si jih lahko tudi otipali.

Čeprav smo pri sveti maši v evangeljskem odlomku slišali besede: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi…«, pa smo ta dan kar pozabili na svoje vsakdanje tegobe. Kljub visokim temperaturam, ki so bile za mnoge, zlasti starejše, pravi izziv, med udeleženci ni bilo videti potrtega obraza. Ob skromnem kosilu, za katerega je sredstva prispevala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, smo imeli še veliko moči za prijateljsko druženje. Oglasila pa se je tudi pesem.

Zahvalni dan je le ena od aktivnosti na področju pastorale slepih in slabovidnih, v okviru katere vsako leto organiziramo tudi romanje, duhovne vaje, tabore in duhovne obnove. Pri tem nam pomagajo različne organizacije in dobri ljudje. Morda ste med njimi lahko tudi vi. Za začetek že s tem, da s tem prispevkom seznanite morebitne slepe ali slabovidne brate in sestre iz vaše župnije ter nam tako pomagate širiti informacijo o naši dejavnosti. To je obenem lahko tudi priložnost, da z njimi navežete stik in jim pomagate pri vključevanju v župnijsko občestvo, v katero se zaradi svoje oviranosti mnogi sami le težko vključijo.

Sonja Pungertnik – vir: Družina