Novice

Pri založbi Mladika je v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz izšla dvojezična knjiga, objavljena v »obratnem tisku«, Ruah, Vetje Duha – Ruah, Il soffio dello Spirito.

Srečanje župnijskih gospodinj, pomočnic in drugih pomočnikov iz vseh treh škofij mariborske metropolije je na god sv. Marte, 29. julija, potekalo v župniji Beltinci. Vsakoletno srečanje, ki se že nekaj let odvija na metropolijski ravni, je namenjeno najprej zahvali za njihovo razpoložljivost in služenje v župnijskih skupnostih.

Slovenska karitas bo v začetku avgusta 2024, odposlala pošiljko materialne humanitarne pomoči neposredno v Libanon, ki ga pesti dlje trajajoča kompleksna humanitarna kriza, ki je posledica politično-gospodarske krize, covida, eksplozije v Beirutu, gostitve okoli 2 milijona beguncev iz Sirije, vojne v Ukrajini in izraelsko-palestinskega konflikta, ki je prizadel tudi južni del Libanona.

Letošnje poletje se odvija v znamenju velikih športni dogodkov v Evropi in svetu. V času počitnic ljudje več pozornosti namenjajo tudi gibanju in športni dejavnosti. Za ljudi vseh starosti je primerna športna vadba pripomoček za vzdrževanje telesnega in duševnega zdravja. Ob tem človek oblikuje tudi druge vrednote. Šport je zato danes dejavnost, ki je v družbi zelo cenjena ter vključuje najširše skupine ljudi in organizacij. To vpliva tudi na pastoralno razmišljanje in načrtovanje.

Iz življenja Friderika Barage, misijonarja in škofa med ameriškimi Indijanci in slovenskega svetniškega kandidata, je znano, da so ga verniki povsod, kjer je deloval, vzljubili, ker je znal tako prisrčno govoriti o božjem usmiljenju in vseodrešujoči božji ljubezni. Baraga je svoje oznanjevanje nadaljeval s svojimi molitveniki, napisanimi v duhu spisov današnjega slavljenca sv. Alfonza Marije Ligvorija, s katerim se je Baraga seznanil pri svojem duhovnem voditelju sv. Klemenu Dvoržaku med svojim študijem prava na Dunaju.

Pesem v hvalnicah današnjega molitvenega bogoslužja ali brevirja, ki ga v imenu vseh vernikov molijo duhovniki, redovniki in redovnice, pravi: »Ignaciju zapojmo v čast, / ki družbo Jezusu je zbral, / bil mojster je besed, dejanj / in za Boga se vojskoval.« Ignacij Lojolski, današnji slavljenec, je bil najprej pogumen vitez v službi svetnih vladarjev, potem pa je vse svoje moči in sposobnosti posvetil nebeškemu vladarju Kristusu.

Doma je bil v južni Italiji, kjer se je rodil leta 1800. Z osemnajstimi leti je vstopil k lazaristom. Kot mlad duhovnik se je odlikoval v vztrajni potrpežljivosti in neugnani pripravljenosti pomagati. Odpovedal se je mestu predstojnika velike naselbine lazaristov v Neaplju in se leta 1839 odpravil v Abesinijo (Etiopijo), kjer se mu je odprlo velikansko misijonsko področje. Tu je našel propadajoče krščanstvo (koptska vera), ki je izgubilo zelo veliko svoje življenjske sile sredi poganske množice, med katero se je čedalje bolj širil islam.

Slovenski pregovor pravi: »Gost v hišo, Bog v hišo.« Ob današnji godovnjakinji ga je treba razumeti dobesedno. Njen dom v Betaniji nad Jeruzalemom, kjer je živela skupaj s sestro Marijo in z bratom Lazarjem, je bil namreč vedno odprt za Jezusa in njegove spremljevalce. Evangelist Luka nam slika prizor, ki zaživi pred našimi očmi vselej, ko slišimo ime Marta.

Blažena s. Marija Terezija, po rojstnem imenu Miečislava je pripadala samostanu klaris- kapucink v Przasniču. Njeno življenje je potekalo v tihoti, vendar je spomin na njeno pogumno smrt ostal do danes svež, česar žal ne moremo reči o nobeni drugi sestri tega samostana. Žal pa imamo o njej le malo življenjskih podatkov.

Srbska, makedonska in bolgarska (pravoslavna) Cerkev že dolga stoletja slavijo spomin glavnih učencev svetih bratov Cirila in Metoda, blagovestnikov Slovanov, ki so morali po letu 885, ko je umrl sveti Metod, zaradi nemškega preganjanja bežati iz Moravske in so se naselili na slovanskem jugu.V svetniškem koledarju omenjenih Cerkva najdemo imena sv. Gorazda, Klimenta, Nauma, Angelarja in Sava. Zdaj jih je v svoj prenovljeni koledar sprejela tudi katoliška Cerkev in njihov spomin slavimo 27. julija, na dan smrti sv. Klimenta Ohridskega leta 916.