Novice

\r\nV ponedeljek, 8. aprila 2024, je v prostorih Škofije Novo mesto potekalo srečanje Stalnega sveta Slovenske škofovske konference z Varuhom človekovih pravic v Republiki Sloveniji, g. Petrom Svetino.\r\nStalni svet SŠK sestavljajo predsednik SŠK, novomeški škof dr. Andrej Saje, soboški škof dr. Peter Štumpf ter celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Srečanja se je udeležila tudi Nina

Tomaž je bil doma v italijanskem mestu Tolentinu ob jadranski obali (provinca Marche). Rodil se je leta 1260. S petnajstimi leti so ga sprejeli v frančiškanski samostan. Pridružil se je redovni skupnosti, ki je želela gojiti čim večjo poduhovljenost. Leta 1289 se je ponudil za misijonsko delo, naslednje leto je s spremljevalci že dopotoval v Armenijo. Tam so ga prijazno sprejeli in čez leto dni ga je kralj poslal kot svojega odposlanca k papežu in na francoski ter angleški dvor, da bi izprosil pomoč za boj proti Saracenom. Podobno poslanstvo je opravil čez pet let.

\r\nTeden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost bomo obhajali od 14. do 21. aprila 2024, pod geslom »Prosite Gospoda žetve!«.\r\nPlakat in knjižico, poslanico svetega očeta Frančiška, spodbude za družine in kontaktne osebe, ter več spodbud najdete tukaj.\r\n\r\nTeden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost bomo obhajali od 14. do 21. aprila

Ime Valter pogosto najdemo že v naših najstarejših virih. Valter je ime več svetnikov. V koledarju je 8. aprila Valter, opat benediktinskega samostana Pontois severno od Pariza (+ 1099). Velja za zavetnika vinogradnikov, ujetnikov ter proti očesnim boleznim, mrzlici, revmi.

K delu za ustanavljanje šol je svetega Janeza Krstnika de la Salle spodbudil pristni krščanski čut. Pri tem prizadevanju so mu zvenele v ušesih Jezusove besede: »Pustite otročičke in ne branite jim priti k meni, ker takih je nebeško kraljestvo.« Bil je otrok aristokratske družine iz Reimsa, rojen 30. aprila 1651 kot prvi od desetih otrok.

Današnjega godovnjaka svetega Ireneja, škofa v Sirmiju, sedanji Sremski Mitrovici, ne smemo zamenjavati s svetim Irenejem, odličnim cerkvenim učiteljem, ki je bil škof v mestu Lugdunu v rimski pokrajini Galiji Lvonu v sedanji Franciji v drugi polovici drugega krščanskega stoletja. Ta Irenej, ki je s svojim življenjem pričeval za Kristusa na tleh, ki so zdaj slovanska in, žal, spet orošena s krvjo nedolžnih ljudi, žrtev vojne, pred Bogom ni manjši od onega velikega učitelja Ireneja. Pri njem namreč človeku daje veljavo zvestoba v njegovi službi in ljubezen do konca.

\r\nNa Slovensko škofovsko konferenco je prispelo novinarsko vprašanje spletnega portala siol.net glede morebitne spremembe v molitvi Očenaš:\r\nNamesto »ne vpelji nas v skušnjavo«, je v novem prevodu zapisano »ne vpelji nas v preizkušnjo«. Zanima nas torej, zakaj ste se odločili za tak prevod? Ali ta prevod ne spremeni tudi pomena? Ali se bo beseda preizkušnja uporabljala tudi uradno,

Rodil se je okoli leta 1350 v Valencii. Oče je bil ugleden notar, mati zgledna krščanska žena. Nadarjen in lep, kakršen je bil, bi bil lahko pričakoval od sveta vseh užitkov in radosti, a je sedemnajstleten oblekel dominikansko redovno obleko. Študiral je v Leridi in Barceloni modroslovje in bogoslovje; nato se je vrnil v Valencio, kjer je v samostanu poučeval modroslovje. Za njegov notranji razvoj je bilo odločilno, da se je z vso resnostjo poglobil v duha pravega meništva. Iz šole, v kateri se je po zgledu sv. Dominika razvil v moža trdne volje, krepostnega in pobožnega, je izšel Vincencij kot oznanjevalec spokornosti.

Včeraj, 4. aprila 2019, je sveti oče v Vatikanu sprejel taizejskega priorja brata Aloisa. Vsakoletno srečanje je izraz občestva med papežem in meniško skupnostjo, ki je predana evangelizaciji mladih in dialogu med kristjani in med različnimi verstvi.

Izidorjevi spisi nam odkrivajo izredno razgibanost in široko razgledanost velikega duha. V njih je strnil ne le miselno bogastvo krščanstva, marveč celotno znanje minulih stoletij. V duhovni zmedi tedanjih časov je Izidor kakor svetilnik pravovernosti. Njegov prijatelj škof Braulio je naštel sedemnajst njegovih del s pripombo, da je poleg teh še veliko drugih.