Frančiškova vas. Izkušnja človeškega in ekološkega občestva
V nekdanji opatiji trapistov na jugu Francije so pričeli s posebnim projektom, v katerega so vključene osebe iz zelo različnih družbenih okolij. Skupaj živijo v dinamiki bratstva in celostne ekologije, h kateri spodbuja papež Frančišek.
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Od trapistov do družin, ki so v stiski
V opatiji Notre-Dame-du-Desert, ki se nahaja južno od Tolousa, so več kot 160 let živeli menihi trapisti, ki so samostan zapustili oktobra leta 2020. V njem sedaj živijo prve družine, ki so vključene v projekt, katerega namen je ljudem v težkih razmerah ponuditi gostoljubje in priložnost za zaposlitev. Njegov pobudnik Étienne Villemain je pred tem že organiziral skupne nastanitve pod okriljem Združenja za prijateljstvo in Mreže Lazare: tako so skupaj stanovali brezdomci in študenti ali mladi zaposleni, ki so bili daleč od doma. Ta oblika sobivanja se je razširila v več francoskih mest in tudi v druge države, skupine »sostanovalcev« iz mreže Lazare pa je že večkrat sprejel tudi papež Frančišek: nazadnje so se z njim srečali avgusta 2021 med romanjem v Rim, ki so ga organizirali ob 10-letnici združenja.
Nastanek projekta
Nastanek Frančiškove vasi sledi logiki vključevanja, ki jo navdihuje evangelij. Étienne Villemain, predsednik Vasi, je dejal, da je izhajal iz naslednje pomembne ugotovitve: »Kljub temu, da sistem socialnega varstva v Franciji velja za enega najboljših na svetu, še vedno veliko ljudi živi v bedi in osamljenosti.« Ob tem je poudaril, da mnoge organizacije opravljajo veliko izjemnih stvari in da jih nihče ne želi kritizirati. Težavo vidi v tem, da se ljudem na ulici pomaga na en način, migrantom na drugi način, ostarelim, žrtvam trgovine z ljudmi ali prostitucije spet na tretji način. »Vendar se pri tem vedno pojavi nekakšna stigmatizacija: če sem oseba, ki živi na ulici, se bom srečeval samo z ljudmi z ulice; če sem oseba s posebnimi potrebami, se bom srečeval samo z ljudmi s posebnimi potrebami in tako dalje.« V želji, da bi obrnili ta mehanizem izključevanja in marginalizacije, se je rodila zamisel, da bi »ustvarili vas, kjer smo vsi revni, z "zlomljenimi rokami", z lastno krhkostjo. Tukaj živijo ljudje, ki so bili izpuščeni iz zapora ali so se ukvarjali s prostitucijo, morda ostareli, osebe s posebnimi potrebami, to ni pomembno: poskušamo živeti skupaj,« je poudaril Villemain ter dejal: »Ideja o Frančiškovi vasi pomeni, da vzamemo tiste "uboge", o katerih govori evangelij, vzamemo tudi družine, ki jih tvorijo očetje, matere in otroci, in poskušamo podeliti svoje življenje.«