Novice 
Zelinskyy: V ukrajinske strelske jarke prinašam Kristusovo luč
Medtem ko se razmere v Ukrajini zaostrujejo, vojaški kaplan grkokatoliške Cerkve v Ukrajini Andriy Zelinskyy, ki že vrsto let opravlja pastoralno službo med vojaki, pravi, da tudi sredi vojne lahko Božja beseda prižge plamen upanja. Veliko hvaležnost izrazi papežu Frančišku, ki vztrajno poziva k miru in dialogu.
Andreja Červek – Vatikan
Lesen križ nad neprebojnim jopičem, težki blatni čevlji, evangelij v žepu vojaške uniforme. Biti vojaški kaplan v Ukrajini zagotovo ni lahko, predvsem ko se vedno bolj gosti vojno ozračje. »Moje poslanstvo je biti ob vojakih in jim prinašati košček neba, tako da ne bi bila načeta njihova sposobnost izbiranja dobrega, iskanja resnice, varovanja pravičnosti in tudi motrenja lepote,« pravi v pogovoru za Vatican News Andriy Zelinskyy, duhovnik jezuit grkokatoliške Cerkve.
Hibridna vojna
Z bolečino pripoveduje o nevihti v srcih mladih fantov, ki se oklepajo orožja in živijo v stalnem strahu, da se bodo napetosti na meji med Ukrajino in Rusijo še poslabšale in razširile. Odkar so se leta 2014 začeli oboroženi spopadi, Zelinskyy poskuša prinašati tolažbo in ljubezen na najbolj prizadeta območja, kot so Pisky, Scerokino, Avdiyivka in Vodiane. »V osmih letih smo izgubili 14.000 oseb. To vojno lahko zares imenujemo hibridna vojna, ki dejansko že traja, a jo mnogi namerno ignorirajo,« pojasni Zelinskyy.
Strelski jarki kot opazovalnica človeškega srca
Kot pravi, so strelski jarki najboljša »opazovalnica«, kjer »bolje razume resnično vrednost človeškega življenja«. Ti jarki, ki so jih izkopali ukrajinski vojaki, da bi se branili pred napadi nasprotnikov, se pokažejo kot dragoceni položaji za raziskovanje globin človeškega srca. »Sčasoma sem ravno tukaj razumel, da ni enostavnih odgovorov, ki bi jih lahko dal nekomu, ki je izgubil brata, prijatelja ali tovariša v konfliktu, ki ga svet ne vidi. Treba je znati poslušati in poiskati pot za srečanje z Gospodom miru preko skupne molitve.«
Božja beseda prižiga luč upanja
Zaradi bojazni, da bi se konflikt povečal in razširil, je grkokatoliška Cerkev v Ukrajini okrepila pomoč tudi družinam vojakov ter jim zagotovila materialno in duhovno podporo. Na primer, matere, ki so izgubile sinove, svojo bolečino živijo tudi skozi trenutke skupne molitve, medtem ko otroke, ki so izgubili očete, vključujejo v različne razvedrilne in rekreativne dogodke. »Vera pomaga najti pot iz teme nasilja. Tudi v vojni lahko Božja beseda prižge luč upanja,« pravi Zelinskyy.
Hvaležnost papežu Frančišku
Tako vojaki kot njihove družine izražajo veliko hvaležnosti papežu Frančišku za njegove odločne pozive k miru. »Globoko smo hvaležni za vse, kar papež dela za Ukrajino,« pove vojaški kaplan Zelinskyy. »Zavedamo se, da nismo samo, kar v nas ustvarja bogata in globoka čustva. Vsi moramo skupaj s svetim očetom moliti za mir, ne samo za našo državo, ampak za ves svet in vsako človeško srce.«
