Novice 
Nove znamke. Leto družine Amoris Laetitia in pet obletnic
Vatikan bo 22. februarja izdal nove priložnostne znamke in žige, s katerimi bodo zaznamovali pontifikat papeža Frančiška in veliko noč v letu 2022 ter šest pomenljivih dogodkov: 500-letnico izvolitve papeža Hadrijana VI., 200-letnico rojstva Giovannija Battista de Rossija, 1900-letnico mučeništva sv. Marcijana, 400 let od prve skupne kanonizacije, 2. obletnico Statio Orbis in leto družine Amoris Laetitia.
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Pontifikat papeža Frančiška 2022
Znamke, ki obeležujejo pontifikat papeža Frančiška v letu 2022, so povezane z dejavnostmi in pobudami v letu družine. Le-to se je pričelo 19. marca 2021, na praznik sv. Jožefa, pet let po izidu posinodalne spodbude Amoris Laetitia. Ob tej priložnosti je potekalo spletno srečanje z naslovom »Naša vsakdanja ljubezen«, na katerem je sveti oče med drugim dejal: »Podpirajmo družino! Branimo jo pred tem, kar ogroža njeno lepoto. Približajmo se tej skrivnosti ljubezni s čudenjem, z obzirnostjo in nežnostjo. In prizadevajmo si varovati njene dragocene in delikatne vezi: otroci, starši, stari starši … Te vezi potrebujemo za življenje, da bi živeli dobro ter bi človeštvo postalo bolj bratsko.«
Papež je Cerkev povabil h konkretnejšemu razmisleku, kako podpirati družino v njenih vsakodnevnih krhkostih, odnosih, naporih in žrtvah. Iz tega razloga je letna izdaja znamk tokrat posvečena vezem in poglavitnim odnosom, ki se jih živi v družini. Želi biti znamenje ljubezni, pozornosti in nežnosti, ki jo papež Frančišek goji do vsakega družinskega člana, še posebej do najbolj ranljivih. V apostolski spodbudi Amoris Laetitia je zapisal: »Hodimo, družine, hodimo naprej! … Ne obupujmo zaradi svojih omejitev, prav tako pa se ne odpovejmo prizadevanju za polnost ljubezni in občestva, ki nam je obljubljena.« (AL 235)
V okviru serije »Pontifikat papeža Frančiška 2022« bodo izšle štiri znamke: znamka v vrednosti 1,10 evra je posvečena zakramentu svetega zakona, na njej pa je upodobljen papež Frančišek, ki je 14. septembra 2014 v baziliki sv. Petra poročil dvajset parov; znamka za 1,15 evra predstavlja družino in prikazuje svetega očeta, ki krščuje otroka na praznik Gospodovega krsta; znamka za 2,40 evra prikazuje papeža, ki blagoslavlja otroka, znamka za 3 evre pa je posvečena starim staršem: na njej sveti oče pozdravlja starejšo gospo med eno izmed avdienc.
Velika noč 2022
Tudi letošnja velikonočna vatikanska znamka je v znamenju leta družine Amoris Laetitia. Papež Frančišek je v istoimenski apostolski spodbudi dejal, da je življenje zakoncev polna soudeležba pri Kristusovi velikonočni skrivnosti in njegovem vstajenju: »Če družini uspe, da se osredotoči na Kristusa, On povezuje in razsvetljuje celotno družinsko življenje. Bolečine in bojazni se doživljajo v občestvu z Gospodovim križem in objem z Njim omogoča prenašanje najhujših trenutkov. V grenkih dnevih družine obstaja vez z zapuščenim Jezusom, kar lahko prepreči ločitev družine. Družine postopoma "z milostjo Svetega Duha preko zakonskega življenja uresničujejo svojo svetost, tudi s tem, da se soudeležujejo skrivnosti Kristusovega križa, ki težave in trpljenje spreminja v daritev ljubezni." Po drugi strani pa družina doživlja trenutke veselja, počitka ali praznovanja in tudi spolnost kot soudeležbo pri polnosti življenja Njegovega vstajenja. Zakonca z različnimi vsakodnevnimi dejanji oblikujeta tisti "teologalni prostor, v katerem je mogoče izkusiti mistično navzočnost vstalega Gospoda."« (AL 317)
Vrednost velikonočne znamke je 1,15 evra, oblikoval pa jo je španski slikar Raúl Berzosa. Navdih zanjo je dobil pri bizantinski ikoni spusta v pekel, ki prikazuje Kristusa, ki za roko drži Adama in Evo. Na znamki vstali Kristus drži za roko zakonca, ki sta ovita v vstajenjsko zastavo, kar pomeni, da sta tudi onadva soudeležena pri velikonočni skrivnosti. Pogled vstalega Gospoda je usmerjen k nevesti, kar spominja na dejstvo, da je bilo oznanilo vstajenja zaupano prav ženi, Mariji Magdaleni, ki jo je papež razglasil za apostolko apostolov.
500-letnica izvolitve papeža Hadrijana VI.
Vatikanska filatelija bo obeležila 500-letnico izvolitve papeža Hadrijana VI. Adriaan Floriszoon Boeyens je bil zadnji neitalijanski papež vse do izvolitve Janeza Pavla II., zadnji papež iz Svetega rimskega cesarstva ter edini nizozemskega izvora. Rodil se je leta 1459 v Utrechtu. Bil je domači učitelj bodočega cesarja Karla V., ki ga je kasneje imenoval za velikega inkvizitorja v Španiji. Papeža Leona X., ki ga je leta 1517 imenoval za kardinala, je nasledil januarja leta 1522. Po padcu Rodosa (21. decembra 1522) si je prizadeval za ponovno vzpostavitev miru med krščanskimi knezi Evrope. Njegovo mirovniško delovanje je bilo predstavljeno na različnih konzistorijih (11., 23. februarja, 23. marca 1523) ter s pismi z dne 3. marca Karlu ter kraljem Francije, Anglije in Portugalske. V buli z dne 30. aprila 1523 je za celotno krščanstvo določil triletno premirje. K temu mirovnemu načrtu sta pripomogla tudi imenovanje dominikanskega kardinala Caetana za legata na Madžarskem ter imenovanje kardinala Wolseyja, nadškofa Yorka, za papeškega legata v Angliji. Umrl je le leto dni po izvolitvi za papeža, zato ni mogel učinkoviteje uresničevati svojih mirovniških namenov. Večina uradnih dokumentov Hadrijana VI. je izginila kmalu po njegovi smrti.
