Jezuitska služba za begunce v Ukrajini in na Poljskem nudi vsestransko pomoč
Beguncem iz Ukrajine nudijo vsestransko pomoč in podporo tudi jezuiti v Ukrajini in na Poljskem. V Lvovu jih sprejemajo mnogi prostovoljci Jezuitske službe za begunce (JRS).
Andreja Červek – Vatikan
P. Oleksii Bredeliev, predstojnik Družbe Jezusove v Ukrajini in tudi direktor ukrajinskega JRS pripoveduje: »Ljudje so pogosto obupani, mnogi so v šoku. Zato jim poskušamo nuditi psihološko pomoč, pa tudi pastoralno pomoč. Razmere so s humanitarnega vidika precej težke, saj je na vzhodu, zlasti v Hostomelu, Buči, Irpinju, Černigovu, Harkovu in Mariupolu, trenutno humanitarna katastrofa. Ljudje se pogosto znajdejo brez ogrevanja, elektrike, hrane in vode; v zakloniščih čakajo na smrt. Nimajo veliko možnosti za pobeg.«
Jezuitska hiša za begunce v Lvovu lahko sprejme dvajset oseb. Vanjo se lahko zateče vsak, ki prihaja iz Kijeva in z vzhoda Ukrajine ter želi nadaljevati pot proti poljski meji. »Damo jim hrano in možnost za počitek,« pravi p. Oleksii. »Nekateri ostanejo več dni, drugi odidejo takoj naslednji dan ter se napotijo proti Poljski.« Tudi v mestu Hmelnicki so jezuiti dom duhovnih vaj dali na razpolago za nastanitev beguncev.
»V Ukrajini je dvanajst sobratov, nekateri so tudi v mestu Černovice,« pove p. Wojciech Żmudziński. »Smo v stiku z vsemi,« doda. P. Wojciech je del skupine jezuitov, ki v okviru JRS v Varšavi koordinira pomoč Ukrajini. Skupino vodi p. Vitaliy Osmolovski, Ukrajinec, ki je prekinil študij v ZDA in se vrnil v Poljsko. »Vitaliy je šel v Ukrajino, da bi pomagal zbežati ostarelima staršema iz Žitomirja. Bila sta že pripravljena, a ne za evakuacijo. Pridružila sta se obrambnim silam. Rekla sta mu, da ne gresta nikamor, da bosta ostala in branila svojo domovino, branila vrednote, za katere sta ga vzgajala.«
Eden od ukrajinskih jezuitov je ostal v Ukrajini kot kaplan. Spoveduje, tolaži in pokopava mrtve. V župniji sv. Andreja Bobole v Varšavi, ki jo oskrbujejo jezuiti, pripravljajo vrtec za majhne otroke, ki so prišli iz Ukrajine. Enega od jezuitskih vzgojno-izobraževalnih centrov na Poljskem so prav tako spremenili v nastanitveni kraj za begunce, v psihološki ambulanti pa strokovnjaki prostovoljno pomagajo osebam, ki se soočajo z resnimi psihološkimi travmami. Med njimi je največ otrok. Na severu Poljske, v jezuitskem noviciatu v Gdyni, so se novinci pridružili skupinam za pomoč. Pripravljajo prostore za nastanitev številnih beguncev.
P. Wojciech pove, da se jezuiti na Poljskem »osredotočajo na dolgoročno pomoč, da bi Ukrajinci lahko dlje časa ostali na Poljskem, poslali otroke v šolo, si našli delo in se naučili poljskega jezika. V nekaterih cerkvah na Poljskem katoličani in pravoslavni molijo skupaj. Vsi smo zelo enotni.«
Olga Hadzewicz-Kopka je prostovoljka dobrodelnega sklada »Vrnitev domov«, ki sodeluje z JRS v Varšavi. Je del »ekumenske skupine« za pomoč, kot pojasni. Evangeličanski pastor je dal na razpolago cerkveni prostor, ki je postal središče za prostovoljce in skladišče za različne vrste blaga, namenjenega preseljencem.
Prav tako pomagajo ukrajinskim beguncem najti začasne domove na Poljskem. »Neposredno kontaktiramo Poljake, ki so ponudili nastanitev ukrajinskim družinam,« razlaga Olga. Pripravili so spletni obrazec, kamor lahko posamezniki vpišejo, koliko oseb lahko sprejmejo na svoje domove. Do zdaj so našli nastanitev za dvesto družin. Kot pravi, je lepo videti, kako »Poljaki odpirajo vrata svojih stanovanj in hiš, včasih odstopijo sobo, ne glede na preprostost, v kateri sami živijo«: »Nismo postavili begunskih taborišč, saj za to ni bilo časa, a tudi noči na Poljskem so še vedno mrzle. Vlada skupaj z lokalnimi oblastmi po vsej Poljski spreminja telovadnice, avtobusne postaje, koncertne dvorane v nastanitvene prostore.«
Olga pripoveduje, da je k njim prišel dedek s svojim vnukom in dolgo časa ni hotel sleči bunde. Pozneje so ugotovili, da je pod njo skrival dva mucka. Bal se je, da ju ne bi hoteli. A neka družina je sprejela vse. Olga prosi za molitev, da »bi imeli dovolj moči za vse, kar počnejo, in za še več ... za dlje časa, kajti to ni kratki šprint, gre za maraton«.
Jezuitska služba za begunce se na svoji mednarodni spletni strani pridružuje »bolečini papeža Frančiška zaradi diabolične nesmiselnosti nasilja« in vse strani poziva, naj se »vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila nadaljnje trpljenje«. »Medtem ko upamo,« piše na spletni strani, »da se bodo begunci kmalu lahko vrnili na varno, JRS in Družba Jezusova po vsem svetu zbirata sredstva za takojšnjo pomoč v Ukrajini in sosednjih državah.« JRS izraža naklonjenost do »prizadevanj Evropske unije in njenih držav članic, zlasti tistih, ki mejijo na Ukrajino, da ohranijo odprte meje in sprejmejo tiste, ki so prisiljeni bežati«. Evropsko unijo poziva »naj se odzove z enotnostjo in solidarnostjo«.
Pri JRS prav tako poudarjajo, da poleg takojšnjega odziva morajo države članice EU hitro pripraviti in sprejeti načrt za razdelitev odgovornosti, vključno z jasnimi ukrepi za premestitev, ter tako zagotoviti, da breme za ukrajinske sosede ostane pod nadzorom. Prav tako je treba zagotoviti standarde EU za zaščito in pogoje za sprejem. Priznati je treba tudi potrebe po zaščiti Ukrajincev, ki so bili ob začetku konflikta že zunaj države.