Novice 
Svetovni forum o vodi. Papež: Voda kot simbol dialoga za trajni mir
Papež Frančišek zagotavlja molitev za 7. Svetovni forum o vodi, ki od 21. do 26. marca 2022 poteka v senegalski prestolnici Dakar. Izraža željo, da bi dogodek bil »priložnost za skupno delo za uveljavljanje pravice do pitne vode in sanitarij vsem ljudem«. Voda mora postati »razlog za srečanje in sodelovanje, ki bo povečalo medsebojno zaupanje in bratstvo«; postati mora »simbol sprejemanja, konstruktivnega in odgovornega dialoga v korist trajnega miru, ki temelji na zaupanju«.
Andreja Červek – Vatikan
Svetovni forum o vodi letos poteka na temo »Varnost vode za mir in razvoj«. Na udeležence se je papež obrnil s sporočilom, ki ga je v njegovem imenu napisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin, prebral pa ga je kardinal Michael Czerny, prefekt ad interim Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju.
Svet žeja po vodi
Vprašanje o varni vodi, miru in razvoju je pomembno, saj se človeštvo nahaja pred številnimi sedanjimi in prihodnjimi izzivi. Papež izpostavi, da današnji svet »žeja po miru«, po tej »nedeljivi dobrini, za katero sta potrebna stalno prizadevanje in prispevek vseh« in ki »temelji predvsem na zadovoljitvi bistvenih in življenjskih potreb vsake človeške osebe«.
Opozori, da varnost vode danes ogrožajo različni faktorji, predvsem onesnaženost, konflikti, podnebne spremembe ter zloraba in izkoriščanje naravnih virov. Voda predstavlja dragoceno sredstvo za dosego miru in zatorej »ne more biti razumljena samo kot zasebna dobrina«, ki zagotavlja trgovski profit in je podvržena zakonom trga.
Pravica do pitne vode povezana s pravico do življenja
Pravica do pitne vode in sanitarij je tesno povezana s pravico do življenja, ki je »ukoreninjena v neodtujljivem dostojanstvu človeške osebe« in je »pogoj za uveljavljanje drugih človekovih pravic«. Dostop do pitne vode je »bistvena, temeljna in splošna pravica, ker je od nje odvisno preživetje ljudi«. »Svet ima težak družbeni dolg do revnih, ki nimajo dostopa do pitne vode«, kot beremo v Laudato si’, a tudi »do vseh tistih, za katere so tradicionalni viri pitne vode onesnaženi do te mere, da so postali nevarni, uničeni zaradi orožja in neuporabni ali izsušeni zaradi slabega gospodarjenja z gozdovi«.
Voda je Božji dar in skupna dediščina
»Danes je več kot dve milijardi ljudi prikrajšanih za dostop do pitne vode in/ali sanitarij,« piše v sporočilu. Pomislimo na vse konkretne posledice, zlasti za bolnike v zdravstvenih ustanovah, porodnice, zapornike, begunce in preseljence. Osebe na odgovornih položajih, politike in ekonomiste, različne uprave in vse, ki delujejo na področju raziskav, financiranja, izobraževanja in izkoriščanja naravnih virov, predvsem vode, se zato poziva, naj »dostojno služijo skupnemu dobremu, z odločnostjo, integriteto in duhom sodelovanja«.
Izpostavljeno je, da »reševanje pomanjkanja vode in izboljšanje upravljanja z vodnimi viri, predvsem s strani skupnosti, lahko prispeva k večji socialni koheziji in solidarnosti«. »Voda je za nas Božji dar in skupna dediščina, katere univerzalno namembnost je treba zagotoviti vsaki generaciji.«
Voda kot simbol sprejemanja, dialoga in srečanja
Sladke vode, tako podzemne kot površinske, so čezmejne. Poudarjeno je, da bi se lahko dosegli miroljubni pogoji, če bi države na tem področju lahko na različnih koncih sveta sodelovale v večji meri kot zdaj. »Navzočnost preverjenih mehanizmov za čezmejno sodelovanje na področju vode je pomemben prispevek k miru in preprečevanju oboroženih konfliktov,« piše v sporočilu. Kot primer pa so navede reke Senegal, Niger, Nil in druge, ki težejo skozi več držav. »V vseh teh primerih mora voda postati simbol sprejemanja in blagoslova, motiv za srečanje in sodelovanje, ki bo povečalo medsebojno zaupanje in bratstvo.«
Ob koncu sporočila so še navedene besede Benedikta XVI. iz Poslanice za svetovni dan miru 2010, da je namreč »v izvoru tistega, kar v kozmičnem smislu imenujemo “narava“, načrt ljubezni in resnice«, in da »svet ni rezultat nikakršne nujnosti, slepe usode ali naključja«. »Upravljanje z vodo na trajnosten način ter z učinkovitimi in solidarnimi institucijami torej ni le prispevek k miru, temveč tudi način priznavanja tega daru stvarstva, ki nam je bil zaupan, da bi lahko skupaj skrbeli zanj.«
