31. svetovni dan bolnikov 2023

Za svetovni dan bolnikov, ki bo tudi letos na god Lurške Matere Božje, 11. februarja 2023, je papež Frančišek napisal poslanico z naslovom »Poskrbi zanj«. Sočutje kot sinodalno izvajanje zdravljenja.

Dogodki ob svetovnem dnevu bolnikov

Osrednja slovesnost v Sloveniji bo v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah v soboto, 11. februarja 2023, ob 10.00. Ob tej priložnosti bo sveto mašo daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Ob praznovanju svetovnega dneva bolnikov, 11. februarja 2023, bodo svete maše po domovih za starejše občane in bolnišnicah – ob upoštevanju predpisov.

V župnijski cerkvi Sv. Lenarta v Novem mestu pri frančiškanih je pred praznikom lurška devetdnevnica. Tako bo tudi na praznik ob 18. uri sveta maša, ki jo bo daroval stiški opat p. Maksimilijan File OCist. Sodeluje Frančiškanski župnijski pevski zbor sv. Lenart, ki ga vodi zborovodja Matevž Novak, organistka pa bo mag. Snežka Podpečan.

V župnijski cerkvi Sv. Antona na Viču v Ljubljani bo sv. maša na praznik Lurške Matere Božje ob 18. uri z obhajanjem bolniškega maziljenja.

Ob prazniku Lurške Matere Božje bo sveta maša na Ježici v Ljubljani. 11. februarja bo slavje ob 19. uri vodil bolnišnični duhovnik Miro Šlibar.

Na praznik Lurške Matere Božje bo možnost prejema posebnega popolnega in delnega odpustka, kakor je to določeno pod običajnimi pogoji.

V soboto, 4. februarja 2023, je v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore daroval sveto mašo za bolnike z rakom ter za njihove svojce in prijatelje.

Msgr. Miro Šlibar,

koordinator Medškofijskega odbora

za pastoralo zdravja

Pastorala zdravja Katoliške cerkve v Sloveniji

Zgodovina

Delo Cerkve na področju pastorale zdravja je njeno posebno misijonsko poslanstvo, ki temelji na evangeliju in tradiciji. Gre za izkazovane Božjega usmiljenja trpečemu človeku. Cerkev v Sloveniji je do konca druge svetovne vojne za bolnike naredila izjemno veliko. Najbrž tudi ob Luksemburški deklaraciji, ki pravi, da je dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe osnovna človekova pravica, ki jo priznavajo in spoštujejo Evropska unija, vse njene institucije in državljani Evrope, in da bo ves trud vložen v zagotavljanje varnosti bolnikov. Po osamosvojitvi leta 1990 je bila duhovnikom in laikom dana možnost, da opravljajo svoje poslanstvo v bolnišnicah. Več svobode je prinesel Pravilnik o organizaciji in izvajanju duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvene oskrbe, ki je začel veljati 21. oktobra 2008 na podlagi 25. člena o verski svobodi – Ur. list št. RS 14/07 in v zvezi s 13. členom Zakona o pacientovih pravicah – Ur. list RS št. 15/08.

Ta oskrba znatno pomaga pri zdravljenju in spremljanju bolnika. Pravilnik zajema: organiziranje in omogočanje verskih dejavnosti in obredov; obiskovanje in duhovno spremljanje pacientov; nudenje pogovorov in verske duhovne pomoči oskrbovancem; zagotavljanje obredov ob verskih praznikih; nudenje verskih obredov ob umrlih pacientih; nudenje verske in duhovne oskrbe v nujnih primerih; druge naloge na področju verske duhovne oskrbe.

V pravilniku je zapisano, naj duhovniki in drugi spremljevalci opravljajo svojo nalogo tako, da ne motijo ali ovirajo postopka zdravljenja, zdravstveni delavci pa spoštujejo pravico oskrbovanca do take oskrbe v dogovorjenem in primernem času ter s pravico do prostega dostopa do sakralnih prostorov. Po dogovoru je taka oskrba tudi v intenzivnih enotah. Danes se iz znanih razlogov čas hospitalizacije zmanjšuje. To pa postavlja nove izzive in odnose, v katere se vpletajo bolnikova družina, civilna družba, cerkvena občestva in predvsem župnija.

Cilji pastoralne skrbi za bolnike v bolnišnici so:

Obiskovanje in spremljanje bolnikov

obhajanje zakramentov in liturgična opravila pri bolnikih in v bolniških kapelah (od 26 bolnišnic ima kapelo 23 bolnišnic);

pomoč ob duhovnem in drugem spremljanju, katehezi in oznanjevanju smisla bolezni, trpljenja in smrti;

organizacija in usklajevanje vseh različnih oblik pastoralnega dela v bolnišnici;

pomoč in služenje bolnikom in njihovim svojcem;

verska pomoč zdravstvenim delavcem.

Nepozabna so srečanja duhovnika z dijaki Srednje zdravstvene šole v Ljubljani, ko predstavi delo duhovnika pri bolniku v bolnišnici, v domu za starejše ali drugod. Naša želja je, da bi bil ta obisk duhovnika možen tudi v drugih srednjih zdravstvenih šolah po Sloveniji in morda tudi na višjih zdravstvenih šolah.

Glavni projekti in dogodki

Vsako leto se srečajo vsi bolnišnični duhovniki. Letos je srečanje potekalo 19. januarja 2022 v obliki Zoom konference. Voditelj kategorialne pastorale je poskrbel za plakate in papeževo poslanico za 30. svetovni dan bolnikov ter Pismo bolnikom ob svetovnem dnevu bolnikov v obliki priloge Sporočil slovenskih škofij. Osrednje praznovanje svetovnega dneva bolnikov, ki je bilo letos prilagojeno trenutnim razmeram, je potekalo 11. februarja v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. Evharistično slavje je vodil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ob tej priložnosti in v času epidemije covida-19 smo si duhovniki izmenjali tudi izkušnje, kako pristopiti k bolnikom s koronavirusom.

Izpostavljena dejstva

Voditelj za pastoralo zdravja pri SŠK skupaj s sodelavci v krajevni Cerkvi daje spodbude, priporočila in skupna izhodišča za pastoralno oskrbo bolnikov, starostnikov, zdravstvenih delavcev ter spremlja delo in problematiko v medicini in zdravstvu. Služba verske oskrbe v bolnišnici je del celotne pastoralne dejavnosti na področju zdravja. Število pastoralnih delavcev v posameznih bolnišnicah je različno. V to delovno skupino so vključeni duhovniki in redovniki. V večino bolnišnic prihajajo župnijski duhovniki. Vseh v slovenskem prostoru je okoli 30. Od teh je osem redovnikov, ki spremljajo bolnike v osmih bolnišnicah.

Organizacija dela v času epidemije covida-19

V tem času je veliko prilagajanj in iskanja možnosti delovanja. Potekalo je več pogovorov in izmenjav izkušenj, kako pristopati k bolnikom s koronavirusom. Duhovnik, ki skrbi za koordinacijo pastorale zdravja, je o srečanju bolnišničnih duhovnikov poslal zapisnik vsem ordinarijem in apostolskemu nunciju. Prejel je številne pozitivne odgovore, ki nakazujejo še večjo potrebo po duhovni oskrbi v bolnišnicah in domovih za ostarele. V prihodnje bi bilo treba na tem področju še intenzivneje krepiti dialog z državo in v podobnih zdravstvenih krizah v proces zdravljenja še bolj vključiti duhovnika ter tako bolje poskrbeti za duhovno oskrbo bolnikov, še zlasti umirajočih. V času epidemije je več molitvenih srečanjih potekalo v spletni obliki.

Statistični podatki

V 26 slovenskih bolnišnicah skrbi za versko oskrbo približno 30 duhovnikov, med njimi je osem redovnikov, ki spremljajo bolnike v osmih bolnišnicah.

vir: SŠK