Komisija za etiko pri COMECE: Splav ni človekova pravica

Komisija za etiko pod okriljem Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), ki ji predseduje ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, je na prvi seji, ki je potekala prek spleta, med drugim razpravljala o občutljivem vprašanju priznanja splava kot temeljne pravice EU.

Delovna skupina za etiko COMECE, ki je bila zdaj preoblikovana v Komisijo za etiko, je na zasedanju sprejela jasna stališča proti splavu in opozorila, da »s pravnega vidika evropska ali mednarodna zakonodaja ne priznava pravice do splava«. Izjavo je podrobneje predstavila v osmih točkah, ki jih povzemamo v spletni objavi.

Spoštovanje dostojanstva v vseh življenjskih obdobjih

Človeško dostojanstvo je glavna vrednota v pogodbah in listinah EU. Evropska unija temelji na humanistični tradiciji in temelji na pomenu neodtujljivega dostojanstva človeka. »Spoštovanje dostojanstva vsakega človeka v vseh življenjskih obdobjih, zlasti v situacijah popolne ranljivosti, je temeljno načelo v demokratični družbi.«

Zakonodaja ne priznava pravice do splava

S pravnega vidika evropska ali mednarodna zakonodaja ne priznava pravice do splava, so zapisali v drugi točki izjave: »Dejansko nekatere mednarodne konvencije, kot je Ameriška konvencija o človekovih pravicah, določajo, da je pravica do življenja "varovana z zakonom in na splošno od trenutka spočetja" (4. člen).«

Listina EU o temeljnih pravicah ne obravnava vprašanja splava

Omenjena Listina, ki je zavezujoč dokument osebnih svoboščin in pravic državljanov EU, ne obravnava vprašanja splava in velja le za institucije EU (Evropski parlament, Evropsko sodišče, …) ter za prenos in izvajanje zakonodaje EU v državah članicah na podlagi člena 51 Listine.

O spoštovanju pristojnosti

Zakonodajne pristojnosti držav članic EU in načelo prenosa pristojnosti, po katerem Unija deluje samo v mejah pristojnosti, ki so ji jih države članice podelile je treba spoštovati.

ES za človekove pravice splava ni razglasilo za človekovo pravico

Evropski organ, ki je pristojen za obravnavo splava v zvezi s človekovimi pravicami, je Evropsko sodišče za človekove pravice. »To sodišče NIKOLI ni razglasilo splava za človekovo pravico, ki jo varuje konvencija. Nasprotno, pravico do življenja je razglasila za temeljno človekovo pravico. Poleg tega se je omejil na zadeve postopkovne pravičnosti v zvezi s splavom, ko to priznava nacionalna zakonodaja držav članic Sveta Evrope. Če pogoje za splav ureja domača zakonodaja, je omejevanje ali zavrnitev uporabe domače zakonodaje kršitev konvencije,« piše v peti točki izjave.

Večina držav z omejitvami pri izvajanju splava

Splošna doktrina Evropskega sodišča za človekove pravice je, da ima država članica v zadevah, ki zadevajo več kot eno temeljno človekovo pravico, `široko polje proste presoje´. Pri tem izpostavljajo, da ima večina držav pri vprašanju splava na voljo posebne statute, ki nalagajo zahteve in omejitve pri izvajanju splava. »V nobeni državi se neomejen dostop do splava ne šteje za temeljno človekovo pravico.«

O legitimnosti končanja otrokovega življenja

Stališče Komisije je, da spoštovanje neodtujljivega dostojanstva človeka in temeljne pravice do življenja veljata v vsakem obdobju njegovega življenja, zlasti v situacijah popolne ranljivosti. »S tega vidika ni nikoli legitimno poskušati končati življenja nerojenega otroka ali posegati na način, ki posredno povzroči smrt nerojenega otroka. Ti posegi so upravičeni le v najhujših okoliščinah, ko na primer obstaja resna in neposredna grožnja za materino življenje ali zdravje.«

Vloga ES za človekove pravice

Zapisali so še, da Komisija priznava, da se države članice pri določanju zakonodaje o splavu držijo demokratičnih postopkov, odločitve držav pa naj bodo v skladu s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. »To sodišče mora ugotoviti, ali države članice EU spoštujejo človekove pravice državljanov v zvezi z vprašanjem splava.«

Vir: Družina