Sedmo srečanje sosednjih škofij, na katerem so posvetili nov zvon

V nedeljo, 16. julija 2023, je potekalo sedmo avstrijsko-slovensko srečanje v župniji Remšnik. Organizacija je bila na skrbi župnij Remšnik in Oberhaag.

Dvojezično sveto mašo sta ob somaševanju župnika Jožeta Motalna, duhovnega pomočnika prof. Vinka Potočnika ter v navzočnosti velikega števila romarjev, med njimi so bili tudi župan Podvelke Miran Pušnik, župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik in predstavnik občine Oberhaag, vodila mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in graško-sekauski škof Wilhelm Krautwaschl.

Pred njo je bil obred posvetitve zvona (iz leta 1917, 480 kg), dar župnije Kapla, ki je do lanskega leta še zvonil, tja pa je leta 1958 prišel iz Žužemberka. Nato so ga pod strokovnim vodstvom mojstrov montažerjev Janeza Moškriča in Tomaža Klopčiča ročno dvignili v zvonik k že obstoječima in glasovno ujemajočima dvema prav tako jeklenima zvonovoma.

Župnija Remšnik je najstarejša župnija v Dravski dolini. O naravni lepoti med vaščani kroži rek: »Remšnik je na svetu kraj, ki podoben mu je raj«. Podružnično cerkev sv. Pankracija najdemo na nadmorski višini 900 metrov (z razglednim stolpom na zvoniku, ki je dostopen poleti), ob zaključku grebena Radelce, tik ob meji z Avstrijo.

Prva cerkev je bila zgrajena že pred letom 1490, leta 1655 je dobila baročno podobo, leta 2003 je bila obnovljena. Od leta 1966 naprej je po meddržavnem dogovoru cerkev v celoti na slovenskem ozemlju. Pred tem je meja tekla po polovici cerkve. Verniki vsake države so imeli svojo zakristijo. V nedeljo, 18. julija 1991, je na mejnem kamnu pred cerkvijo prvič v zgodovini slovenstva zaplapolala slovenska zastava nove samostojne države Slovenje. Maše pri sv. Pankraciju so običajno nekajkrat letno, julija ob godu sv. Aleša. Njemu je posvečen stranski oltar, ki pa še ni dokončan po uničenju po drugi svetovni vojni. Praviloma so maše dvojezične, saj na goro prihaja veliko pohodnikov in vernikov z obeh strani meje.

vir: SŠK