Nadškof Cvikl ob prazniku Rožnovenske Matere Božje: Molitev rožnega venca je naša opora in sopotnik

Praznik Rožnovenske Matere Božje pri Mariji Pomagaj

Današnji dan je za baziliko Marije Pomagaj še prav poseben praznik, saj se spominjamo obletnice posvetitve cerkve in imenovanja cerkve za baziliko. Goriški nadškof dr. Jakob Missia, ki je postal prvi slovenski kardinal, je na Rožnovensko nedeljo, 7. oktobra 1900, posvetil novo cerkev na Brezjah in oltarje. 5. oktobra 1988, ob prazniku sv. Frančiška, pa je papež Janez Pavel II. podpisal dokument, s katerim je cerkev na Brezjah razglasil za manjšo baziliko (basilica minor).

Praznični večer smo ob 18. uri pričeli z molitvijo dveh delov rožnega venca, ob 19. uri je sledila sveta maša in po sveti maši še dva dela rožnega venca. V baziliki Marije Pomagaj se je zbralo veliko romarjev, celotno slovesnost so lahko v neposrednem prenosu spremljali tudi poslušalci Radia Ognjišče. Slovesno somaševanje je v baziliki Marije Pomagaj vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Ob njem sta somaševala msgr. Franci Trstenjak in msgr. Miro Šlibar.

Nadškof Cvikl je pridigo posvetil vsebini današnjega praznika: »Danes je god Rožnovenske Matere Božje, zato želim pri sv. maši razmišljati o pomenu in moči molitve rožnega venca v našem življenju in življenju v naših skupnostih. Pomen te molitve nam je najbolje predstavil, danes že sveti, papež Janez Pavel II., ki ga imenuje »sladka veriga, ki nas veže z Bogom, vez ljubezni, ki nas druži z angeli, zanesljivo pristanišče ob splošnem brodolomu človeštva«. Je uvodoma dejal nadškof Alojzij Cvikl in nadaljeval :« Molitev rožnega venca je naša opora in sopotnik. Ta ponavljajoča molitev ni zgolj neko rutinsko ponavljanje vedno istih besed; obratno, ko ponavljamo te besede, se bogatimo, se umirjamo in se bližamo Bogu. Tako mi ob Jezusu odkrivamo resnico o sebi, lažje razumemo sebe v neštetih situacijah, s katerimi se vsak dan srečujemo.«

Molitev rožnega venca nam pomaga, da skozi rožnovenske skrivnosti spoznavamo Kristusa: »V veselem delu je poudarek predvsem na »veseli novici«, ki ima svoje središče v osebi Jezusa Kristusa. V svetlem delu gledamo luč, ki se razodeva preko Jezusovega oznanjevanja in se vedno znova uresničuje v evharistiji. V žalostnem delu, ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, se razodeva Jezusova ljubezen in naše odrešenje. V častitljivem delu Jezusovega vstajenja se veselimo zmage življenja in prosimo, da bi bili vedno bolj deležni novega življenja v Kristusu.

Naj nam praznik Rožnovenske Matere Božje pomaga, da na novo odkrijemo vrednost te molitve, še posebej, da bi mogli osebno in notranje obogateni doživeti veliko moč te molitve, pa tudi to, da se lahko po tej molitvi utrjuje naša povezanost v skupnosti, še posebej, če se skupaj združimo v istem molitvenem namenu.

Sveta Božja Mati, kraljica Rožnega venca: Nocoj se želimo skupaj izročati tebi, ki si znamenje upanja in nas vodiš k Njemu, ki je naša pot k Očetu, po Svetem Duhu. Amen.« Je pridigo zaključil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Po koncu svete maše smo skupaj s frančiškani in sodelavci Radia Ognjišče zmolili še dva dela rožnega venca: žalostni in častitljivi del.

Kraljica rožnega venca, prosi za nas!

Vir: Besedilo so posredovali iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča.