Nadškof Zore o evtanaziji: 'Še srednji vek je poznal razliko med zdravniki in krvniki'

Na povabilo Gibanja za otroke in družine, Pohoda za življenje in Združenja starih staršev se v Sloveniji te dni mudi eden največjih svetovnih borcev proti medicinski zastrupitvi bolnih in starejših, Kanadčan Alex Schadenberg.

V torek, 30. januarja, je na temo evtanazije, ki je bila v Kanadi uzakonjena leta 2016, predaval  v dvorani Katoliškega inštituta. Pri pogovoru je sodelovala tudi zdravnica dr. Bojanka Štern, ki je predstavila stališče medicinske stroke. Predavanja se je udeležil tudi ljubljanski nadškof, msgr. Stanislav Zore, ki je ob koncu dogodka nagovoril udeležence.

Nadškof Zore je opozoril na tri vidike, ki se mu zdijo posebej pomembni, ko se pogovarjamo o tako pomembni temi, kot je nasilno končevanje človeškega življenja.

Najprej je spregovoril o pomembnosti jezika, pri čemer je spomnil, da ima jezik v sebi veliko moč, s katero vpliva na realnost in na njeno dojemanje. Prisotne je povabil, naj vedno pazijo, kakšen jezik se uporablja, saj nam snovalci zakona o asistiranem samomoru poskušajo »podtakniti« nove besede, ki stvarnosti ne poimenujejo s pravimi besedami, zato pa ljudje tudi ne čutijo resnosti stvari, o kateri se govori. Po nadškofovem mnenju se je nekaj podobnega dogajalo že v preteklih letih, ko se je v naši domovini postopno oblikoval nov pogled na partnerstvo in družino, tudi s pomočjo novega, takšnim idejam naklonjenega jezika in besed. Nadškof je spomnil na besede filozofa Ludwiga Wittgensteina: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.«. »Bodimo pozorni na jezik,« je zaključil, »da nas le-ta ne zapelje proč od resničnosti.«

Drugi vidik, ki ga je nadškof posebej izpostavil, je razlika med »zdravniki« in »krvniki«. Na primeru srednjega veka, ki ga nekateri označujejo za »mračnega«, je pokazal, da so celo takrat poznali jasno razmejitev med »zdravilci« in »rablji«, pri čemer sta imela »vsak svoje delo«. »Mi bi pa radi«, je nadaljeval nadškof Zore, »zdravnike prisilili, da postanejo rablji, kar se ne sme dovoliti.«

Tretji vidik nadškofovega razmišljanja pa je bil namenjen »koraku v naprednost«, t.i. »progresivnemu« pogledu na svet. Spomnil je na misel francoske filozofinje Chantal Delsol, ki pravi, da je sprejemanje takšne zakonodaje »korak v pred-humano družbo«, saj so nekatere družbe, davno pred krščanstvom, izpostavljale dojenčke. Nadškof je opozoril, da to delamo tudi v naši družbi, samo na nekoliko drugačen način – saj uporabljamo drugačno govorico, realnost pa je zelo podobna. Take, pred-humane družbe, so imele pogosto tudi zelo slab odnos do starih, bolnih in onemoglih. To pomeni, da zahodna družba ne gre v smeri napredka, ampak se vrača »nazaj, daleč nazaj.«

Več o predavanju Alexa Schadenberga si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče ali Družine.

vir: SŠK